Vlada želi z znižanjem davkov reševati avtomobilsko industrijo

Prodaja novih avtomobilov se je zaradi epidemije občutno zmanjšala. Po podatkih finančnega ministrstva za več kot 15 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.

Avtomobilska industrija velja za najpomembnejšo slovensko gospodarsko panogo. Neposredno je v njej zaposlenih več kot 25 tisoč ljudi, posredno je od nje odvisnih še okoli 150 tisoč delovnih mest. Ustvari desetino slovenskega BDP blaga in storitev in ima v slovenskem izvozu 20-odstotni delež. To, da je v dobrem stanju, je strateškega pomena.

Vlada predlaga, da bi avtomobilski industriji pomagali z znižanjem davka na motorna vozila, enkratne dajatve, ki jo plačamo pri prvi registraciji novega ali rabljenega avtomobila v Sloveniji. Prejšnji teden so ministri sprejeli in v državni zbor poslali predlog novega zakona o davku na motorna vozila. Želijo, da ga poslanci obravnavajo po nujnem postopku, saj je namen zakona, kot piše v obrazložitvi, »preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države«. Z znižanjem davka bi se namreč znižale cene in to bi, kot pričakuje vlada, spodbudilo potrošnike k odločitvi za nakup. »Predlog pomeni znižanje davka na motorna vozila za veliko večino vseh avtomobilov in motornih koles,« je na novinarski konferenci dejal finančni minister Andrej Šircelj. Glede na izračune finančnega ministrstva povprečni odmerjeni davek po zdaj veljavnem zakonu znaša 460 evrov, po novem pa bi znašal 160 evrov.

V ozadju te poteze je dejstvo, da z novim letom proizvajalci vozil ne bodo več smeli prodajati na podlagi lažnih podatkov o izpustih CO2, pridobljenih s starim načinom testiranja (NEDC), ki ni upošteval dejanskih voznih razmer. Dokončno bo v veljavo stopilo označevanje izpustov, izmerjenih z novim, realnejšim testnim ciklom, imenovanim WLTP. To pomeni, da pri novih vozilih proizvajalci ne bodo več mogli zavajati z navajanjem manjših izpustov od realnih. Kot piše v obrazložitvi zakona, bi se zato, če bi ohranili veljavno ureditev, z novim letom zelo zvišala obdavčitev novih motornih vozil, to pa bi povzročilo gospodarsko škodo. »Zvišanje davka bi privedlo do pretresa na trgu, negativno vplivalo na mobilnost prebivalstva in že zdaj neugodno starostno strukturo voznega parka v Sloveniji, kar bi še otežilo doseganje okoljskih ciljev Republike Slovenije v prometu.« Zvišanje obdavčitve bi »dodatno ogrozilo obstoj celotne panoge in s tem povzročilo težko popravljive posledice za delovanje države tako s socialnega kot tudi fiskalnega vidika«.

Gre za davčno spremembo, s katero vlada družbi pošilja povsem napačna sporočila, in za povsem nepotreben odpustek bogatim.

Dodatna težava je, da za starejše avtomobile podatkov o izpustih po testnem ciklu WLTP ni, zato bi se pri njih še naprej uporabljali stari, lažni podatki. To pa bi rabljene avtomobile v primerjavi z novimi še dodatno pocenilo in jih naredilo privlačnejše za potrošnike. Novi zakon to rešuje tako, da izpustom, izmerjenim s testom NEDC, prišteje 20 odstotkov vrednosti.

Zelena krinka

Vlada skuša predlog prenove davka na motorna vozila predstaviti kot do okolja prijaznega. »S tem Slovenija stopa na pot tistih držav, ki z davčno politiko skrbijo za okolje,« trdi minister Šircelj. Zdaj je namreč višina davka odvisna od prodajne vrednosti vozila in njegove okoljske ustreznosti. Po novem naj bi bila edini dejavnik okoljska ustreznost avtomobila, torej izpust CO2, ne glede na ceno. To pomeni, da bo lahko tudi zelo drag avto, če bo proizvajal malo izpustov, obdavčen enako kot majhen varčen avto nižjega cenovnega razreda. »Tisti, ki so bili do zdaj bolj obdavčeni, tako imenovani dragi avtomobili, bodo zdaj bistveno manj obdavčeni. Če vzamemo kriterij varovanja okolja, je to popolnoma razumljivo,« je dejal Šircelj.

Ne le da bodo kupci avtomobilov višjega cenovnega razreda plačali manjši osnovni davek na motorna vozila, vlada predlaga tudi odpravo dodatnega davka na luksuzna vozila, ki je bil v okviru zloglasnega zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) uveden pred osmimi leti in ki so ga po progresivni lestvici plačevali vsi kupci avtomobilov s prostornino motorja 2,5 litra ali več. Po mnenju vlade je takšna obdavčitev, ki lahko v nekaterih primerih skupaj z osnovnim davkom doseže tudi 50 odstotkov prodajne cene vozila, pretirana, saj ljudi menda spodbuja k registraciji avtomobilov v drugih državah z nižjo obdavčitvijo. Namesto da bi takšne goljufe preganjali, jim skušajo dvoriti z znižanjem davka. In namesto da bi avtomobilska industrija sama nosila posledice dolgoletnega zavajanja o umazanosti vozil, jo skušamo reševati z znižanjem davkov.

Zdaj se iz davka na motorna vozila v proračun v povprečju nateče 45 milijonov evrov na leto, od tega osem milijonov iz davka na luksuzna vozila. Po novem bo država iz davka po izračunih finančnega ministrstva dobila le še 16 milijonov evrov na leto. Šircelj pričakuje, da bo izpad prihodkov sčasoma pokrila povečana prodaja avtomobilov. »Ta manko ne pomeni, da bi bil zaradi tega kdorkoli prikrajšan.«

Napačna smer

S tem, da zaradi sprememb pri davku na motorna vozila ne bo nihče prikrajšan, se ne strinjajo v okoljevarstveni organizaciji Focus in Zvezi potrošnikov Slovenije. Res je, davek na motorna vozila bo nižji. Manj bodo plačali tisti, ki si nakup avtomobila sploh lahko privoščijo. Največ pa bodo prihranili tisti, ki si lahko privoščijo nakup luksuznih avtomobilov. Gre za davčno spremembo, ki družbi pošilja povsem napačna sporočila. Tudi če bodo največji in najbolj potratni avtomobili še vedno obdavčeni bolj od manjših in varčnejših, se bo v absolutnem znesku njihova obdavčitev bistveno znižala. Gre za povsem nepotreben davčni odpustek bogatim.

Prav tako vsakršno nižanje davkov za osebni prevoz škoduje prizadevanjem za povečanje uporabe javnega prevoza. Kot navajajo pri Zvezi potrošnikov, znižanje davka »pošilja signale, da je nakup avtomobila pri nas še vedno privlačen, kar pa je v nasprotju s prizadevanji za trajnostno mobilnost«. Prav tako so razlike med bolj ali manj potratnimi avtomobili v najbolje prodajanih razredih po njihovem mnenju »bistveno premajhne, da bi potrošnike ustrezno usmerjale k nakupu okoljsko sprejemljivejših modelov, električni avtomobili pa so za večino potrošnikov še vedno predragi in premalo dosegljivi«.

Namesto da se država v imenu spodbujanja potrošnje osebnih avtomobilov odreka 29 milijonom evrov davčnih prilivov, bi »smeli pričakovati, da bo ta denar raje uporabila za razvoj v Sloveniji izrazito podhranjenega javnega prevoza«.

Premier Janez Janša se je na pomisleke Zveze potrošnikov na Twitterju odzval s porogljivim vprašanjem, ali tudi »zveza ljubiteljev solate nasprotuje nižji obdavčitvi zelenjave«. Povedno je, da ima Zveza potrošnikov v tem trenutku več smisla in miselnih zmogljivosti za dolgoročni strateški razmislek od vlade.

Po mnenju društva Focus je predlog zakona »velik korak nazaj v prometni politiki, ki že tako težko sledi zavezam za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in porabe končne energije v prometu in ki ne najde pravih rešitev na področju onesnaženega zraka«.

Sloveniji izmed vseh dejavnosti, ki proizvajajo izpuste toplogrednih plinov, ravno promet povzroča največje težave. Naši srednjeročni podnebni cilji za vse druge kategorije predvidevajo zmanjševanje izpustov, pri prometu pa se bo za uspeh štelo že, če izpusti ne bodo preveč narasli. S takšno davčno politiko, kot jo predlaga vlada, se tudi ta cilj oddaljuje.

Gre za še eno v vrsti manifestacij temeljnega konflikta med spodbujanjem gospodarstva in okoljsko odgovorno politiko, ki že vrsto let preprečuje kakršnokoli odločnejše ukrepanje proti podnebnim spremembam.