Papež Frančišek ne bi bil volivec stranke SDS

»Migracije ne ogrožajo krščanstva«

Papež Frančišek, dobri človek iz Vatikana, v novi knjigi Ponovno začnimo sanjati, izšla bo decembra, govori tudi o aktualnih stvareh. Njegovim mislim, njegovemu pogledu na svet je vredno prisluhniti, še posebej zato, ker je razmišljanje vrhovnega poglavarja katoliške cerkve in naslednika samega Jezusovega učenca sv. Petra v diametralnem nasprotju z vsem, kar v Sloveniji počno politične stranke, ki zase rade pravijo, da izhajajo iz katoliške morale in nauka.

»Če slavimo Božjo besedo in ne sprejmemo tujcev, ki potrebujejo pomoč, niti ne priznamo, da so tudi oni Božji otroci, je to spodbujanje kulture, ki je krščanska le po imenu,« papež razmišlja o vprašanju beguncev. Zanj begunci ne pomenijo nevarnosti, ki grozi katoliški cerkvi. Nasprotno. Dostojanstvo, človečnost od vseh nas zahteva, da poskrbimo, da bo pot beguncev do Evrope manj smrtonosna. »Nesprejemljivo je,« pravi papež, »preprečevati priseljevanje tako, da pustimo stotine migrantov umreti na nevarnih puščavskih in morskih poteh.« Mi, Evropejci torej, smo odgovorni za vse te smrti. In odgovorni so tudi voditelji, politiki, ki »svoje zamere in sovraštvo usmerjajo proti namišljenim sovražnikom, da bi odvrnili pozornost od resničnih težav«.

Vse to namišljeno branjenje krščanske Evrope, civilizacije, nacionalistični populizem, ki se kot kakšna megla razširja po Evropi, je napačno, nevarno. »Danes se ob poslušanju nekaterih populističnih voditeljev, ki jih imamo zdaj, spomnim na trideseta leta, ko so nekatere demokracije na videz čez noč propadle in postale diktature,« še zapiše papež. Vsi ti pojavi so po njegovem mnenju posledica dejstva, da živimo v svetu izmuzljivih identitet in da so ljudje – papež je vseeno papež – nehali hoditi v cerkev.

Papež v svoji knjigi ne govori le o beguncih, v njej se posveti covidu, protimaskarjem, tistim sebičnežem, ki zanikajo nevarnost virusa. Ustavi pa se tudi v ZDA, pri policijskem nasilju, pri rasizmu. Vse to ostro obsodi (prav tako rušenje spomenikov, saj to pomeni izbris spomina). Te misli niso nove, papež jih ponavlja že več let, z besedami in dejanji. V ponedeljek je v Vatikanu sprejel delegacijo igralcev iz lige NBA, ki so se letos izpostavili v boju zoper rasizem.

To, kar počne papež Frančišek, je pričakovano, v Svetem pismu ne najdemo samo starozaveznih zgodb o ubijanju, pač pa govori tudi o usmiljenju in sprejemanju. Očitno bi morali slovenski politiki, predvsem pa predsednik vlade Janez Janša in njegov propagandistični aparat, več poslušati papeža. Kar pogumno, cerkev in papež znata odpuščati.