Zgodnje opozorilo

Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo pod vodstvom virologinje prof. dr. Maje Ravnikar že od marca spremljajo prisotnost virusa SARS-CoV2 v odpadnih vodah z odvzemanjem vzorcev pri več čistilnih napravah po Sloveniji. Spomladi pri tem sicer niso bili pretirano uspešni, saj je bila količina virusa v populaciji zaradi hitrega popolnega zaprtja države pod mejo zaznave. So pa ta čas izkoristili za izpopolnitev metodologije.

Jesenski val je drugačna zgodba. Septembra so se lotili pilotnega monitoringa pri sedmih čistilnih napravah, tudi pri največji – ljubljanski. Že od septembra so v vzorcih zaznavali prisotnost virusa, pri čemer se je količina zaznanega genetskega materiala dokaj dobro ujemala s številom pozitivnih testov in aktivnih primerov. In kar je najpomembnejše, oktobrsko eksplozijo okužb so zaznali dokaj zgodaj. »Devetega oktobra smo zaznali povečanje, strožji omejitveni ukrepi pa so bili sprejeti šele 20. oktobra,« je povedala dr. Maja Ravnikar. Kot ugotavljajo, se je pokazalo, da gre za orodje, s katerim bi lahko dovolj zgodaj zaznali morebitni naslednji val epidemije, saj zazna tudi virus, ki ga izločajo okuženi pred pojavitvijo simptomov ali tisti, pri katerih okužba poteka brez simptomov.

Metoda ima svoje omejitve. Količina virusa v vzorcih se lahko spreminja zaradi različnih stopenj razredčitve odpadnih voda, denimo zaradi obilnejših padavin ali večjih izpustov industrijskih odplak. Zato monitoring odpadnih voda ni primeren za pridobivanje natančnih podatkov.

»Za zdaj napovedovanje deleža okuženih v populaciji še ni mogoče, saj še nimamo dovolj meritev. Je pa naše orodje zelo uporabno za napovedovanje trendov. Hitro je mogoče zaznati povečanje količine virusa v populaciji.« V fazi, ko je virus praktično izkoreninjen iz populacije, kot je bilo to junija, nas lahko morebitna prisotnost virusa v vzorcih odpadnih voda zgodaj opozori, da se spet nekaj dogaja. »V naslednjem valu bi si upala zelo hitro opozoriti, da se količina virusa povečuje.«

Prav tako je mogoče metodo uporabiti za preverjanje prisotnosti virusa na bolj omejenih območjih, denimo v posameznih bolnišnicah, domovih za starejše ali podjetjih, pa tudi za spremljanje učinkovitosti omejitvenih ukrepov. Maja Ravnikar glede najnovejših podatkov nima ravno dobrih novic. »Žal ni izrazitega zmanjšanja, pri večini vzorcev količina virusa vztraja pri platoju že od konca oktobra, pri nekaterih je morda zaznati rahel padec, a še vse v okviru nihanja meritev.«

Raziskovalci bodo predlagali, da se v Sloveniji poskrbi za uradni monitoring odpadnih voda, kot ga že imajo številne države, denimo Nizozemska in Švedska. Prisotnost virusa v odpadnih vodah spremljajo tudi na Dunaju in v drugih večjih mestih v Avstriji. Že zdaj povzetek izsledkov pilotnega monitoringa vsak teden pošiljajo vodji vladne strokovne skupine dr. Bojani Beović, prav tako njihove podatke vključujejo v model razvoja epidemije, ki nastaja v okviru iniciative Sledilnik covid-19.