IK, STA

 |  Politika

»Vladni sklep o prenehanju financiranja STA je totalitarna odločitev«

Profesor in strokovnjak za medije Marko Milosavljević opozarja, da je izbor novinarskih vsebin stvar uredniške odločitve in se vladnega urada za komuniciranje ne tiče

Dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede

Dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede
© Uroš Abram

Sklep vlade o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) je šokanten, neprimeren in obenem zelo nevaren, je za STA ocenil strokovnjak za medije Marko Milosavljević, profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV). Po njegovih besedah pa bi bil glede na razloge in način, na kakršnega je bil sprejet, takšen sklep verjetno lahko tudi nezakonit.

Če je eden od razlogov za ukinitev financiranja agencije v tem, da uradu vlade za komuniciranje (Ukom) ni všeč glasbeni intervju, potem je po Milosavljevićevih besedah jasno, da gre "za arbitrarno in totalitarno odločitev". Izbor glasbenih in drugih intervjujev in vsebin po njegovih besedah namreč ni stvar Ukoma, pač pa uredniške odločitve in ni v ničemer v nasprotju z zakonsko opredeljenimi nalogami STA.

Tudi sicer Milosavljević v argumentih Ukoma ne vidi očitka o nezakonitostih. Se je pa po objavi pogovora z raperjem Zlatanom Čordićem - Zlatkom po njegovih besedah začelo "sistematično bombardiranje" z zahtevki po dokumentih. Kot je opozoril, pa je šlo za zahtevke po tako obsežni dokumentaciji, da bi se s takšnim projektom pristojne službe na STA morale ukvarjati vsaj dva meseca.

Obenem se Milosavljević sprašuje, ali je dejansko Ukom naslovnik, ki bi lahko od neodvisne tiskovne agencije zahteval dokumentacijo. Vse to po njegovih besedah navaja na to, da gre za samovoljno potezo, ki jo je vlada morda storila celo iz "maščevalnih motivov" ali "osebnih frustracij".

Nasploh pa ocenjuje, da STA s svojim delom izpolnjuje zakonsko predpisane obveznosti. Kot je poudaril, po številnih pogovorih z ljudmi iz novinarstva, z direktorji in novinarji drugih medijskih hiš ni niti v enem pogovoru naletel na stališče, da bi STA delovala slabo ali problematično, kaj šele nezakonito, ali da bi bili nezadovoljni z vsebino, aktualnostjo ali celovitostjo medijskih vsebin. Prav tako nikoli v zadnjem desetletju agencija ni bila vpletena v kakršen koli škandal ali sum korupcije, je dodal.

Agencija po njegovem mnenju tako "absolutno veliko" prispeva v medijski prostor. In verjetno si nihče ni predstavljal, da bo nekdo, ki bi v osnovi moral skrbeti za javni interes in obveščenost javnosti, kot je v tem primeru vlada, deloval tako "uničujoče", da bi ukinil njeno financiranje.

Država sicer po zakonu mora zagotavljati primerno financiranje STA, obenem pa tudi njeno institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnosti. Na vprašanje, ali se ta dva postulata med seboj lahko povezujeta ali izključujeta, je Milosavljević odvrnil, da gre za "klasično težavo tovrstnih medijev", podobno velja tudi za Radiotelevizijo Slovenija.

"Akterji, ki te financirajo, lahko, če želijo izvajati pritisk, držijo demoklejev meč nad tvojo usodo," je povedal Milosavljević. S tega stališča je politični pritisk vedno prisoten, a v preteklih letih kljub vsemu ni zasledil, da bi se to dogajalo na STA.

Se je pa to zgodilo v primeru julijskega poskusa sprememb zakona o STA, s katerimi si je vlada po njegovih besedah skušala agencijo kadrovsko podrediti. Toda za neodvisnost medija sta ravno kadrovska in finančna neodvisnost pogoj za njeno neodvisno delo, je dodal Milosavljević.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.