»Pogoji za sklenitev zakonske zveze in posvojitve otrok so diskriminatorni«

Ustavna presoja delov družinskega zakonika

Zagovornik načela enakosti se je na ustavno sodišče obrnil z zahtevo za ustavno presojo delov družinskega zakonika. Ocenil je namreč, da so pogoji za sklenitev zakonske in partnerske zveze ter pogoji za dostop do skupne posvojitve diskriminatorni, saj delijo ljudi po spolni usmerjenosti. Ustavnemu sodišču predlaga, da zadevo obravnava prednostno.

Zagovornik načela enakosti je na pobudo dveh posameznikov opravil oceno diskriminatornosti členov družinskega zakonika in zakona o partnerski zvezi, ki določajo pogoje za sklenitev zakonske in partnerske zveze in pogoje za dostop do možnosti skupne posvojitve. Ugotovil je, da obstoj dveh različnih oblik zakonske ureditve partnerskih zvez še naprej neupravičeno razlikuje in deli ljudi po spolni usmerjenosti. V primeru istospolne ali heterospolne življenjske skupnosti gre namreč za identičen značaj življenjske skupnosti in ni razloga za pravno razlikovanje ureditve teh skupnosti, ki trenutno temelji izključno na spolu partnerjev in/ali njuni spolni usmerjenosti, kar predstavlja diskriminacijo.

Po ugotovitvah zagovornika načela enakosti so tudi pogoji za dostop do skupne posvojitve vezani na spol partnerjev oz. njuno spolno usmerjenost, razlog za to pa ni nikjer utemeljen. Prepoved dostopa do možnosti kandidiranja za skupno posvojitev v zakonu o partnerski zvezi po njegovi oceni ustreza definiciji neposredne diskriminacije, omejitev možnosti skupne posvojitve v družinskem zakoniku na zakonce ali zunajzakonske partnerje pa ustreza definiciji neposredne diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti.

"Zaradi razjasnitve tega občutljivega vprašanja smo skladno z določbo 38. člena zakona o varstvu pred diskriminacijo na ustavno sodišče podali zahtevo za ustavno presojo. Sedanja ureditev povzroča različno obravnavo in daje različne pravice ljudem izključno zaradi njihove spolne usmerjenosti in posledično spola njihovih partnerjev," so besede zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika povzeli v sporočilu za javnost.

Kot je razbrati iz ocene diskriminatornosti, objavljeni na spletni strani zagovornika, je sedanja pravna ureditev nastala kot politični in hkrati neustrezen odziv na družbene razmere po dveh poskusih sprejetja (bolj) vključujočih zakonov in po dveh referendumih, ki sta to preprečila. "Zato trenutno veljavna ureditev ne vsebuje potrebnih ustavnopravnih varovalk, ki bi zagotavljale, da ustavne pravice posameznikov in posameznic s to ureditvijo ne bi bile kršene," so zapisali.

Zagovornik je še ocenil, da bi bila na ustavnem sodišču potrebna prednostna obravnava zadeve, saj gre zaradi osebne okoliščine spolne usmerjenosti na področju oblastnega urejanja družinskih razmerij za obliko množične in dolgotrajne diskriminacije, ki je storjena tudi v razmerju do otrok. To pa v skladu z zakonom o varstvu pred diskriminacijo predstavlja položaj, zaradi katerega se tako ravnanje oz. taka ureditev šteje za t.i. hujšo obliko diskriminacije.

Zagovornik načela enakosti je doslej opravil 16 ocen diskriminatornosti predpisov. V šestih primerih je ocenil, da so diskriminatorni, v treh primerih je vlada po njegovih priporočilih diskriminatornost odpravila. Prejšnja vlada je ukinila starostno omejitev subvencioniranja mesečnih vozovnic za javni prevoz za študente, sedanja pa omejitve nakupovanja starejših v času epidemije ter omogočila odlog plačila kreditov tudi tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji, so spomnili.