Za boljšo zaposljivost albanskih žensk v Sloveniji

Program socialne aktivacije za ženske iz albanskega kulturnega okolja

Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza je pred enim letom začel izvajati program socialne aktivacije za ženske iz albanskega kulturnega okolja, v katerega se je vključilo okoli 30 posameznic. Na delavnicah in predavanjih udeleženke med drugim spoznavajo svoje spretnosti, se navajajo delovanja zunaj svojega doma, se seznanjajo s slovenskimi institucijami, kulturo in običaji. S pridobljenim znanjem in izkušnjami so zaenkrat vsaj trem pomagali do zaposlitve, ki je najboljša rešitev za vključevanje teh žensk v družbo.

"V prvo izvedbo programa, s katero smo na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi pričeli oktobra 2019, so bile vključene udeleženke s stalnim prebivališčem v Mariboru in bližnji okolici, medtem ko v aktualni, to je drugi izvedbi prevladujejo udeleženke iz Slovenske Bistrice, ostale prihajajo iz Maribora," je za STA pojasnila Maja Sedevčič iz omenjenega zavoda.

"Dodana vrednost programa je zagotovo 96-urno praktično usposabljanje udeleženk pri izbranih delodajalcih, ki je namenjeno dvigu delovnih kompetenc za približevanje trgu dela. Večina udeleženk namreč nima formalnih delovnih izkušenj, prav tako veliko oviro pri pridobivanju zaposlitve predstavlja njihovo šibko znanje slovenskega jezika," je izpostavila Sedevčičeva.

Udeleženke so se doslej usposabljale v domovih za starostnike in pri čistilnih servisih, izvajalci programa pa pri tem opažajo, da najhitreje napredujejo v jezikovnem in osebnostnem smislu. Pozitiven odziv je tudi na strani delodajalcev, ki so pohvalili predvsem njihovo delovno disciplino, urejenost, prijaznost in motiviranost.

Do sedaj so se na osnovi omenjenega programa zaposlile tri udeleženke, in sicer na področju storitev čiščenja. "Poudariti velja, da je socialna aktivacija dolgotrajen proces in hitrih oz. masovnih rezultatov ni pričakovati. Težko je namreč spremeniti trdno zakoreninjene tradicionalne vzorce razmišljanja in če smo dosegli premik pri eni udeleženki ter tako pomagali njeni družini pri izboljšanju življenjskega položaja, smo dosegli veliko," meni Sedevčičeva.

Udeleženke so se doslej usposabljale v domovih za starostnike in pri čistilnih servisih, izvajalci programa pa pri tem opažajo, da najhitreje napredujejo v jezikovnem in osebnostnem smislu. Pozitiven odziv je tudi na strani delodajalcev, ki so pohvalili predvsem njihovo delovno disciplino, urejenost, prijaznost in motiviranost.

Ocenjuje, da bi bilo za te ženske najprimerneje, če bi se lahko prednostno vključevale v javna dela, ki bi bila njim nekoliko prilagojena, na primer urejanje okolice ali pomoč v kuhinji. "Na nacionalni ravni sicer obstajajo pobude za javna dela za določene ranljive skupine (Rome, brezposelne ...), vendar ne za populacijo albanskih žensk, ki je v tem oziru spregledana," je povedala Sedevčičeva.

Program Aktivno živim v Sloveniji sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in EU iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

Po podatkih statističnega urada se je število tujih državljank na območju Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice v treh letih več kot podvojilo in je lani znašalo nekaj manj kot 4600. Večinoma gre za žene gradbenih delavcev s Kosova, iz Severne Makedonije in Albanije.