Demokracija in rasizem

Pred dnevi sem se odločil, da kupim tednik Demokracija. Čeprav daleč od simpatizerja desne politične opcije, me od časa do časa premaga radovednost in prelistam čtivo z najrazličnejšimi agendami; imej prijatelje blizu a nasprotnike še bližje, spoznaj različne plati medalje. tako nekako.

Čeprav je tednik znan po svoji kontroverznosti in skrajno desnih stališčih. To ni skrivnost, kot pove urednik revije Jože Biščak sam. V preteklosti je bila revija že prijavljena zaradi naslovnice, ki je odkrito spodbujala sovraštvo .vendarle nisem pričakoval , da se v njem lahko nahaja zapis, ki je nič manj kot čistokrvni nacizem, ki kot, da bi vstal iz groba z enako retorika apelira k očiščenju človeštva v prid velike bele rase...Jezus je bil bel..z razlogom. Ni bil črnec ali Kitajec nam pove avtor članka. Manjvredne rase je potrebno odstraniti kot človek odstrani plevel za dobro letino.

Članek sem objavil na Facebooku v upanju, da bo kdo z mano delil ogorčenje, pa tudi strah, ki se ob taki situaciji porodi, zlasti ker prikliče v spomin sence polpretekle zgodovine, ki jo že tako dolgo neuspešo poizkušamo pustiti za seboj v političnem, mnogi pa tudi v družinskem prostoru. Poleg tega sem podal prijavo na policijsko postajo v upanju, da bodo organi pregona prepoznali nujnost obravnave in se odzvali kljub preštevilnim kontrolam, ki jih zadnje čase izvajajo na cestah.

Zadeva je eskalirala z nesluteno hitrostjo. Vesel sem bil preštevilnih odzivov in obsodb na družbenih omrežjih kot v medijih, ki kažejo, da nam kljub temu da drsimo v negotovo prihodnost, številnim ni vseeno. Ne bomo dopustili, da se ponovno razpase genocidna sovražna retorika. Historia Magistra vitae...zgodovina je mati učenosti. S trdo roko nas je dolgo učila in menda do sedaj že nekaj naučila...Upam.

Prijetno sem bil presenečen tudi nad odzivom policije, ki je primer vzela skrajno resno in korektno. Verjamem, da tudi v časih ko se razmere zaostrujejo in zaupanje v policijo v javnosti zaradi njenih akcij na protestih pada, lahko najdemo svetle točke, ki dokazujejo da možje v modrem še vedno izvajajo svoje poslanstvo. Preposto je težko verjeti, da počasi a vztrajno drsimo v nekakšno novo normalnost. Stvari ki so bile še nedolgo nazaj nesprejemljive, postajajo del našega vsakdana. Če ne potegnemo črte tu in zdaj, se utegne zgoditi, da bo priložost ponovne normalizacije ali zgolj ohranitve statusa quo izpuhtela.

Zelo vesel bom, če bi v našem politično medijskem prostoru, kot v pesmi Scorpionsov lahko zavel Wind of Change, veter sprememb. Bolj kot kadarkoli prej, namesto sovražnosti prav zdaj potrebujemo sprejemanje, bolj kot kadarkoli prej namesto obujanja stare preživete retorike hujskaštva in populizma, potrebujemo normalizacijo, na kateri bomo lahko gradili prihodnost. Bojim se, da bo možna zgolj, če se skupaj postavimo po robu politiki ter govoru sovraštva in razdora, preden se le ta postavi po robu nam.