Vasja Jager

 |  Mladina 50  |  Družba

Subvencije v puščici

Čeprav ima RKC ogromno premoženja, vlada v času epidemije nesorazmerno izdatno podpira njene duhovnike in druge uslužbence

Takratni predsednik vlade Janez Janša na maši v decembru leta 2004

Takratni predsednik vlade Janez Janša na maši v decembru leta 2004
© Denis Sarkić

V epidemiji covid-19 številni mali podjetniki in obrtniki propadajo, vrsta samozaposlenih životari iz meseca v mesec, obstaja pa skupina prebivalstva, ki ji vlada Janeza Janše že od pomladi izkazuje posebno skrb in ji izdatno pomaga v stiski. Gre seveda za uslužbence katoliške cerkve, ki vse od prvega vala epidemije prejemajo državne pomoči, nesorazmerno velike glede na preostanek države. Že z naslednjim protikoronskim svežnjem pa naj bi se njihove ugodnosti še povečale.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vasja Jager

 |  Mladina 50  |  Družba

Takratni predsednik vlade Janez Janša na maši v decembru leta 2004

Takratni predsednik vlade Janez Janša na maši v decembru leta 2004
© Denis Sarkić

V epidemiji covid-19 številni mali podjetniki in obrtniki propadajo, vrsta samozaposlenih životari iz meseca v mesec, obstaja pa skupina prebivalstva, ki ji vlada Janeza Janše že od pomladi izkazuje posebno skrb in ji izdatno pomaga v stiski. Gre seveda za uslužbence katoliške cerkve, ki vse od prvega vala epidemije prejemajo državne pomoči, nesorazmerno velike glede na preostanek države. Že z naslednjim protikoronskim svežnjem pa naj bi se njihove ugodnosti še povečale.

V začetku decembra je nemalo prahu dvignila napoved sedmega paketa ukrepov, ki naj bi med drugim prinašal mesečni temeljni dohodek za vse duhovnike, pa tudi druge verske uslužbence – kuharice, cerkovnike, oskrbnike ... Vsak izmed njih naj bi prejemal po 700 evrov na mesec, ukrep pa je predlagal minister za kulturo Vasko Simoniti iz Janševe SDS. Ob tem pa je vlada že v šestem protikoronskem svežnju sprejela določila, da bo cerkvenim uslužbencem do nadaljnjega v celoti krila mesečne izdatke za plačilo socialnih prispevkov in zdravstvenega zavarovanja, kar nanese še dodatna 402 evra na posameznika. Vsak duhovnik torej v času epidemije iz državnega proračuna prejme več kot 1100 evrov.

Seveda je Simonitijev predlog pisan po meri katoliške cerkve kot največje med slovenskimi verskimi organizacijami. Kar ni čudno, saj je Janšev minister za kulturo njen izpričani zaveznik; prav Simoniti je leta 2008, v zadnjih dneh svojega prvega mandata na čelu resorja, cerkvi za 45 let brezplačno odstopil blejski otok. Napovedane pomoči pa še zdaleč niso edini denar, ki ga v času lockdowna v cerkvene puščice daje sedanja vlada.

Temeljni dohodek duhovnikom že od pomladi

Že vsa leta pred koronakrizo je država cerkvenim uslužbencem krila približno polovico prispevkov, v povprečju po 170 evrov na posameznika, kar je davkoplačevalce na leto stalo okoli 1,6 milijona evrov. Po analizi iz leta 2018 je država deloma krila prispevke 789 uslužbencem RKC – po neuradnih ocenah je med njimi 10 do 13 odstotkov takih, ki niso duhovniki. Z dodatnim denarjem, ki ga prejemajo sedaj v času epidemije, naj bi tem izbrancem po obrazložitvah ministra Simonitija zagotovili preživetje v času krize in jim nadomestili izgube zaradi zmanjšanega obsega darov vernikov v času zaprtja javnega življenja. In še kar nekaj časa po tem – omenjeno pomoč, torej temeljni dohodek in plačilo prispevkov, naj bi duhovniki in drugi zaposleni dobivali do konca tega leta in še prvih šest mesecev leta 2021.

Napovedani temeljni dohodek za duhovnike pa ni novost. Že ob pomladnem izbruhu epidemije so bili uslužbenci RKC med tistimi, za katere je vlada najbolje poskrbela. S prvim protikoronskim paketom je vsakemu od njih za marec pripadlo 350 evrov temeljnega dohodka, z aprilom se je vsota zvišala na 700 evrov, isti znesek so nato dobili še maja. Tako je slovenska RKC kot pravna oseba od pomladi pa do danes od Simonitijevega ministrstva za kulturo prejela 900.000 evrov za prispevke duhovnikov in drugih svojih uslužbencev, kar je precej več kot v istem obdobju lani. Konferenca redovnih ustanov, ki združuje vse katoliške redove v Sloveniji, pa je od finančne uprave od pomladi dobila 205.000 evrov pomoči, domnevamo lahko, da za temeljni dohodek redovnikov po samostanih.

Počivalškovi vavčerji za cerkveni turizem

Ob tem so posamezna podjetja, zavodi in druge pravne osebe, ki spadajo pod okrilje katoliške cerkve, od države prejeli še druge oblike pomoči, kot so subvencije plač in krajšega delovnika. Katoliškemu medijskemu podjetju Družina je zavod za zaposlovanje v istem obdobju izplačal 39.000 evrov pomoči za preprečevanje posledic naravne nesreče. Še precej več so po zaslugi sheme ministra Počivalška z razvpitimi vavčerji prejela podjetja iz rastočega cerkvenega turističnega omrežja.

Napovedani temeljni dohodek za duhovnike ni novost. Že ob pomladnem izbruhu epidemije so bili uslužbenci RKC med tistimi, za katere je vlada najbolje poskrbela.

Poglejmo primer družbe Blejski otok, prav tiste, ki deluje na temelju darila ministra Simonitija iz leta 2008. Direktor podjetja je kar blejski župnik Janez Ferkolj, pod čigar vodstvom družba zadnja leta ustvarja po približno pol milijona evrov čistega dobička na leto. Četudi uspešno podjetje nikoli doslej ni bilo v rdečih številkah, obseg njegovih sredstev pa je lani zrasel že na 3,6 milijona evrov, je letos med prejemniki sredstev iz protikoronskih paketov. Finančna uprava je Blejskemu otoku izplačala 40.000 evrov pomoči ob naravnih nesrečah; domnevamo lahko, da je šlo predvsem za denar od turističnih vavčerjev. Zavod za zaposlovanje pa je ogroženemu podjetju blejskega župnika primaknil še 12.000 evrov.

Poskrbelo se je še za nekatera druga cerkvena turistična podjetja. Zavod Marianum, ki je v lasti salezijanskega reda in ima v lasti glamping resort v Prlekiji, je na podlagi protikoronskih ukrepov od Fursa prejel 133.000 evrov, od zavoda za zaposlovanje pa je za sanacijo posledic naravne nesreče dobil še slabih 20 tisočakov. Tudi Marianumu pred krizo še zdaleč ni šlo slabo, lani so zgradili dodatne glamping zmogljivosti in leto kljub temu končali z dobičkom. S turizmom se ukvarja tudi Zavod sveti Hieronim, ki ima v lasti hotel na Obali, v katerem dopustujejo predvsem duhovniki in romarji; ti so mu s svojimi vavčerji omogočili za 205.000 evrov prilivov, ki jih je družbi izplačal Furs.

V posmeh tistim, ki resnično potrebujejo pomoč

Pri tem pa so velik del tistih, ki delajo v teh podjetjih, predvsem vodstvene strukture, verski uslužbenci. Ti so, kot smo že zapisali, že tako ali tako deležni davkoplačevalske podpore, in sicer s temeljnim dohodkom in oprostitvijo plačila prispevkov, s sedmim protikoronskim svežnjem pa bodo dobili še več. V Slovenski škofovski konferenci, ki je napovedi dodatnega denarja kakopak pozdravila, so poudarili, da se bodo s tem njihovi duhovniki v pravicah končno izenačili s samozaposlenimi v kulturi. To je prvovrstni cinizem; izbrani samostojni kulturniki, do katerih minister Simoniti ne skriva prezira, so resda v celoti oproščeni plačila prispevkov, obenem pa delujejo na nepredvidljivem trgu. Država jim torej pomaga, da jim zagotovi preživetje in nadaljnje ustvarjanje.

Verski uslužbenci pa ne delujejo na trgu, temveč so del finančno izjemno močnega konglomerata, ki ima več kot zadosti denarja, da bi vsakemu izmed njih zagotovil socialno varnost – pri čemer velja ponoviti, da ne gre za to, da bi morali biti uslužbenci cerkve slabše obravnavani od drugih skupin prebivalstva, ampak da ni nobenega razloga za to posebno obravnavo, ki jih postavlja v boljši položaj kot druge. Premoženje tega konglomerata je izšlo iz družbene lastnine, z denacionalizacijo, s katero je cerkev postala lastnica daleč najbolj bogatega nepremičninskega portfelja v vsej državi, njegova vrednost se je v zadnjih letih že približala milijardi evrov. In končno, medtem ko morajo samozaposleni kulturniki izpolnjevati stroge pogoje za ta status, je za cerkvene uslužbence zadosti le, da delujejo pod okriljem verske skupnosti. Za nameček država nima nobenega nadzora, kateri izmed verskih uslužbencev so oproščeni plačila prispevkov in zakaj, kar je potrdil tudi nadzor proračunske inšpekcije leta 2018. Očitno tudi sedaj nihče ne preverja, po kakšnem ključu se stekajo državne pomoči v cerkveno omrežje.

Podjetja, zavodi in druge pravne osebe, ki spadajo pod okrilje katoliške cerkve, so od države prejeli še druge oblike pomoči. Zakaj ene organizacije dobivajo več vrst pomoči, pri drugih pa vlada s pinceto izbira, kdo bo dobil pomoč?

Najpomembnejša razlika med verskimi uslužbenci in ostalimi prejemniki državnih pomoči je tako v perspektivi. Samo marca se je zaradi krize za zaprtje odločilo okoli 1700 samostojnih podjetnikov, številna majhna in srednja podjetja so med obema valoma epidemije obratovala le nekaj tednov. Na drugi strani so bile cerkve odprte več mesecev, na Brezjah je kljub virusu potekalo tradicionalno množično romanje, verski obredi so potekali praktično do dneva razglasitve epidemije – na birmi v Železnikih se je tako oblikovalo žarišče bolezni, ki je temeljito poslabšalo epidemiološko sliko v celotni gorenjski regiji. Kolikšne nabirke so se v tem času natekle v cerkvene puščice, je seveda skrivnost.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.