Roman Leljak je porušil spomenik aktivistom NOB in talcem

Spomenik županove sramote

Župan občine Radenci, propadli poslovnež in uspešni psevdozgodovinar je daleč najbolj ideološko obremenjeni funkcionar na čelu katere od slovenskih občin. Njegov mandat je zaznamoval referendum o preimenovanju Titove ceste, ob županovanju pa najde čas tudi za pripravo »dokumentarnih« filmov, s katerimi predstavlja svojo »resnico« o dogodkih iz druge svetovne vojne. Njegov pogled na to obdobje je skladen s stališči hrvaških proustaških nacionalistov. Nič čudnega, da je nedavno zakuhal nov incident.

Konec novembra so krajani opazili, da je nekdo uničil spomenik aktivistom NOB in talcem, ki je od leta 1954 stal v naselju Kapela, nedaleč od domačije Romana Leljaka; dobesedno čez noč je izginila tabla z imeni in posvetilom, ostalo je močno poškodovano podnožje. Nihče ni bil presenečen, ko se je izkazalo, da za opustošenjem stoji radenski župan. Ta je samovoljno naročil podrtje spomenika, ne da bi o tem obvestil občinski svet ali krajevno skupnost, prav tako za njegovo namero ni vedel lokalni odbor Združenja za vrednote NOB. Šele ko so fotografije uničenega spomenika začele krožiti po družabnih omrežjih, je Leljak borce in občane obvestil o svojih namerah. »Dejal je, da spomenik ni uničen, temveč ga je le dal prestaviti drugam. Na Kapeli naj bi namreč zgradili vinsko fontano in parkirišče, zato so menda morali pripraviti prostor za gradnjo,« pravi Radenčanka Tadeja Štuhec.

Štuhčeva se je skupaj z nekaj občani, ki jih je zmotila županova samovolja, povezala v civilno pobudo, ki je zahtevala, da se spomenik obnovi na primerni lokaciji. Leljak želi znamenje postaviti ob lokalno pokopališče, toda na lokaciji, ki jo je izbral, je že pred časom obljubil gradnjo nove mrliške vežice.

Za zahteve občanov ne kaže posluha in posamezne člane civilne pobude v neformalni komunikaciji menda »pošilja nazaj v šumo k partizanom, kdor želi«. Člani civilne pobude opozarjajo, da ni razlogov za rušenje spomenika, ki je »nespoštljivo in brez primerne pietete do umrlih«, in za opuščanje načrtov o novi vežici. Prepričani so, da Leljaku sploh ne bi bilo treba spreminjati lokacije spominskega znamenja, temveč bi ga lahko ustrezno preprojektirali, da bi bilo urejeno kot otok ali bi postalo kakšen drug primeren del načrtovanega parkirišča na Kapeli. »To kaže, da župana vodijo predvsem ideološki vzgibi, čeprav sam to seveda vztrajno zanika,« je prepričana Tadeja Štuhec.

Poslednji ostanki spomenika aktivistom in talcem, ki je na Kapeli stal 66 let, so bili odstranjeni 1. decembra. Roman Leljak ni bil navzoč pri tem, da bi užival v svojem zmagoslavju, saj je bil na Hrvaškem; v Sisku je obiskal tamkajšnjega škofa Vlada Košića, v hrvaški javnosti znanega kot enega najpomembnejših javnih zagovornikov ustaštva.