»Če se pandemija podaljša, jo bodo desni populistični voditelji izkoristili«

Desni populizem v Evropi je s porazom Donalda Trumpa izgubil nekaj moči, a se zaradi (post)koronske krize lahko v letu 2021 znova okrepi

S porazom Donalda Trumpa na ameriških volitvah je desni populizem v Evropi izgubil nekaj moči, a se ob krizi zaradi pandemije covida-19 leta 2021 lahko spet okrepi. Politolog Marko Lovec pa ocenjuje, da idealne pogoje za to ustvarjajo tudi pretirana politizacija, politična nestabilnost in nezaupanje v institucije in elite.

Po Trumpovem porazu na novembrskih volitvah so številni analitiki ocenjevali, da je to hud udarec za desni populizem. Nekdanji predsednik Evropskega sveta in predsednik EPP Donald Tusk je po volitvah ocenil, da bi Trumpov poraz lahko celo pomenil začetek konca desnega populizma v Evropi.

Desni populizem je bil v Evropi močan že pred predsedovanjem Donalda Trumpa. Čeprav bo evropskim populistom njegov poraz, kot ocenjuje bruseljski spletni medij Politico, odvzel močan vir navdiha, pa ne bo povzročil njihovega zatona.

Da desni populizem v Evropi sega bistveno dlje od Trumpa, saj ima lastne vzroke in vire, poudarja tudi Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Ocene, da je populizem v Evropi že dosegel vrhunec, je po njegovem treba vzeti z zadržkom. Poudarja, da so desni populisti, ki so se sklicevali na krizo liberalnega reda, s Trumpovim porazom izgubili določeno širšo legitimnost, v manjši meri pa tudi konkretne povezave z njegovo administracijo.

Desni populizem je bil v Evropi močan že pred predsedovanjem Donalda Trumpa. Čeprav bo evropskim populistom njegov poraz, kot ocenjuje bruseljski spletni medij Politico, odvzel močan vir navdiha, pa ne bo povzročil njihovega zatona.

V zahodnoevropskih državah je nacionalizem-populizem relativno neodvisen od izida ameriških volitev. Tam je povezan z migracijami, družbenimi razlikami in ima dolgo lastno tradicijo, ki lahko vključuje tudi antiamerikanizem. Na vzhodu Evrope so medtem populisti-nacionalisti na oblasti krepili svoj položaj prav s pomočjo Trumpa: Poljska na primer s podobnimi interesi na različnih področjih, Madžarska pa z opravičevanjem modela iliberalne demokracije.

Populizem dosegel vrhunec v obdobju kriz EU

Populizem v Evropi je dosegel vrhunec med letoma 2016 in 2019; to je obdobje, ko je na britanskem referendumu zmagal brexit, v Franciji je naraščala podpora skrajno desni Marine Le Pen, v Italiji je vodja Lige Matteo Salvini kot podpredsednik vlade vodil trdno protimigracijsko politiko, v Nemčiji se je okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) ...

Tudi Lovec poudarja, da je v Evropi populizem doživel enega od vrhuncev v obdobju kriz EU, in sicer tako zaradi zunanjih šokov, kot so bila globalna ekonomska kriza, rast neenakosti in migracije, spremenjena vloga Rusije, Kitajske ter tudi ZDA, kot tudi zaradi notranje nezmožnosti unije odgovoriti nanje.

Določen streznitveni trenutek je bil po njegovem mnenju prav brexit, ki je v Evropi odprl vprašanje o tem, kakšno alternativo EU ponujajo nacionalisti in populisti. Javnost je postala kritična do politik desnih populistov, ki so prišli na oblast v posameznih državah, kar je vodilo v mobilizacijo sredinskih volivcev oziroma stališč.

Kriza kot priložnost za populiste, da si povrnejo moč

Pandemija covida-19 je v začetku leta evropske populiste nekoliko oslabila. Gospodarska in socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija in katere razsežnost naj bi se odrazila v prvi polovici leta 2021, pa bo dala evropskemu populizmu priložnost, da si povrne izgubljeno moč, opozarjajo analitiki. "Če pa se pandemija podaljša, se bo frustracija še povečala in populistični voditelji se zavedajo, da lahko uspejo s svojim sporočilom," je za časnik El Pais ocenil analitik Pawel Zerka.

Z oceno, da je desni populizem v koronski krizi nekoliko izgubil zagon, se v določeni meri strinja tudi Lovec: "V začetni fazi, ko je šlo zares, tako v zdravstvenem smislu kot v smislu pričakovane gospodarske krize, tudi v kontekstu občutka odsotnosti EU, je bila visoka politična mobilizacija med volivci s sredinskimi stališči, krepili so se klici po več EU."

Pandemija covida-19 je v začetku leta evropske populiste nekoliko oslabila. Gospodarska in socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija in katere razsežnost naj bi se odrazila v prvi polovici leta 2021, pa bo dala evropskemu populizmu priložnost, da si povrne izgubljeno moč, opozarjajo analitiki. 

Nacionalisti-populisti so se zbudili šele aprila ali maja, in sicer, paradoksalno v povezavi z omejevanjem ustavnih svoboščin, povezanih z gibanjem, zbiranjem in ekonomsko aktivnostjo, poudarja Lovec. Ponovno pa jim je vzelo zagon odpiranje dejavnosti in zgodovinski dogovor na ravni EU o svežnju za okrevanje. V splošnem ta trend velja za severno in zahodno Evropo, tudi za Italijo, če izvzamemo populiste v vladi.

Na vzhodu Evrope pa je trend drugačen. V prvem valu so številni režimi sprejemali zelo rigorozne, a tudi pravočasne in učinkovite ukrepe. S tem so skušali tudi utrjevati svojo oblast, poudarja Lovec. V drugem valu so bili do ukrepanja veliko bolj zadržani, ukrepali so prepozno in danes države, kot so Madžarska, Češka, Poljska, pa tudi Slovenija, beležijo rekordne ravni okužb in smrti.

Pri tem Lovec izpostavlja, da je na vzhodu Evrope položaj populistov že prežet z njihovim posegom v neodvisne institucije in ga ni mogoče opazovati zgolj skozi odziv političnega telesa v liberalno-demokratičnem smislu. Na Poljskem in Madžarskem gre za režima, ki sta trdo na oblasti s pomočjo posegov v različne sfere države in družbe, ki imata vzvode za radikalizacijo in polarizacijo družbe.

Gospodarske krize mobilizirajo sredinske in anti-populistične volivce, sploh v kontekstu občutka ogroženosti temeljnih pridobitev, kot so delovna mesta in dohodek, poudarja Lovec. Problem pa je, če sredinske stranke tega začetnega momenta ne izkoristijo za ustrezne ukrepe. Idealne pogoje za krepitev populizma namreč po njegovem ustvarjajo tudi dolgotrajno odločanje, pretirana politizacija, politična korupcija, politična nestabilnost in nezaupanje v obstoječe institucije in elite.