Najedanje pravne države

V petek, 11. decembra, zvečer sem si šel malo pretegnit noge do Parlamenta, da vidim, kaj se dogaja s protesti. Spet je bilo policistov veliko več kot protestnikov in policijskih avtomobilov več kot protestniških. Spet so navdušeno ustavljali, popisovali in kaznovali te uboge ljudi v njihovih majhnih starih avtomobilih za vse mogoče prekrške in zločine. Policist iz marice je držal razvpiti 'rdeči enoprostorec' Jaše Jenulla na pločniku vsaj pol ure samo zato, ker se mu je – po ukazu njegovih novih nadrejenih – tako zahotelo. In sem pomislil, kaj vse je pripravljena početi ta kvizlinška sodrga, da se prikupi svojemu madžarskemu Vodji. In kako je postala Ljubljana v letu 2020 že za kakšen odtenek podobna Ljubljani v letih 1941–1945.

Potem sem se šel sprehodit še dol po Čopovi do Prešerca. Veselo vzdušje, družbice petih, sedmih, desetih ljudi so se skoraj prerivale med sabo, nekateri v maskah, drugi brez, maska je pač nadloga. Policistov in drugih, ki bi, tako kot na protestih, »skrbeli za spoštovanje epidemioloških ukrepov«, ni bilo nikjer (tako kot jih ni niti v soboto in nedeljo). Pa sem si dol na Prešercu dal misliti o teh dveh Ljubljanah, ki sem ju ravnokar obiskal: o eni, v kateri se virus brez zadržkov širi, in o drugi, v kateri je virus tako dobrodošel izgovor za ubijanje demokracije. Naprej pa raje nisem razmišljal.