Kako dolgo še?

Marca 2018, v času Cerarjeve vlade, je parlament sprejel zakon o nevladnih organizacijah. Ta ureja njihov javni status, določa namen, skrbi za evidence, pravice, obveznosti. Med drugim v 28. členu uzakoni poseben finančni sklad za razvoj nevladnih organizacij – za sistemsko spodbujanje njihovega razvoja. Sredstva za ta sklad prihajajo neposredno iz dohodnine, letos so znašala 5,2 milijona evrov. Gre za tista sredstva, ki jih davčni zavezanci sami ne namenijo za financiranje splošnokoristnih namenov, sindikatov, političnih strank in podobnih organizacij, kar omogoča zakon, ki ureja dohodnino.

Sklad, s katerim upravljajo ministrstva in njihove strokovne komisije, svoja sredstva deli na podlagi javnih razpisov. Namen takšnega, z zakonom določenega sklada je neodvisnost od političnih pritiskov. Kot so leta 2018 zapisali v stranki SMC, zakon je pripravil njihov tedanji minister Boris Koprivnikar, je namen sklada jasen: »Proračunski sklad je poseben evidenčni račun proračuna za uresničevanja posebnega namena, ki omogoča stabilen vir financiranja brez možnosti, da bi se ta sredstva uporabljala tudi za druge proračunske potrebe ali pa delila na podlagi politično oblikovanih dogovorov.«

To pa naj bi se spremenilo, saj vlada v sedmem protikoronskem paketu predlaga ukinitev neodvisnega sklada. Razlog naj bi bila debirokratizacija, »odpravljanje administrativnih ovir« in »poenostavljanje postopkov«, hkrati pa zagotavljanje boljše »preglednosti financiranja nevladnih organizacij«. Po novem naj bi se tako sredstva za nevladne organizacije določila »v vsakoletnem proračunu«. Hkrati se, kar je na prvi pogled prijazno, dvigujejo sredstva dohodnine, ki jih lahko davčni zavezanci poklonijo organizacijam, ki so do teh donacij upravičene, in sicer z 0,5 % na 1 %.

Zakaj na videz prijazno? V CNVOS, ki je krovna mreža vseh slovenskih nevladnih organizacij, trdijo, da gre pri povečanju dohodninskega odstotka za prevaro. »Sredstva iz namenitve dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je recimo prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podpirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij dobi manj kot 5 evrov.« Še več, že v absolutnih številkah vladni predlog pomeni zmanjšanje sredstev za nevladne organizacije, hkrati pa ta sklad predstavlja »edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine.«

Bodimo nazorni. Lansko leto so iz sklada, ki ga želi vlada zdaj ukiniti, ljubljanski Rdeči križ in druga območna združenja dobili 300.000 evrov za večjo pokritost terena s prostovoljci. Zavod Karitas Samarijan je lani za obdobje treh let prejel 200.000 evrov za razvoj nove storitve posebnih stanovanjskih skupnosti za zdravljenje alkoholikov. Konzorcij koroških športnih društev (nogometna kluba Fužinar in Peca Črna na Koroškem, Rokometni klub Slovenj Gradec, Košarkarski klub Dravograd) je iz sklada prejel 300.000 evrov za krepitev vključevanja mladih v športne dejavnosti in krepitev integracije mladih priseljencev v družbo prek športa. Omenjene organizacije vseh teh sredstev s pomočjo dohodnine seveda ne bi dobile. Že omenjeni Zavod Karitas Samarijan po zatrjevanju CNVOS iz dohodninskih donacij tako recimo ni dobil sredstev; nekatere nevladne organizacije so pač manj priljubljene kot druge.

Na ukinjanje neodvisnih virov financiranja je treba pogledati strogo politično. Idejo o ukinitvi neodvisnega vira financiranja nevladnih organizacij je podprl vladni svetovalec Ivan Simič in je usklajena z Janševim političnim kredom, da so nevladne organizacije nevarna družbena motnja, zlasti takrat, ko so avtonomne in ko imajo zagotovljen vir financiranja, neodvisen od politike. Zato želi vlada ta vir ukiniti. Nič novega sicer, o škodljivosti nevladnih organizacij in ukinitvi njihovega financiranja je večkrat govoril Branko Grims, a tokrat je SDS prvič posegla po zakonskem ukrepu kot predlogu vse vlade.

To je storila na način, ki je znova ignoriral voljo koalicijskih partnerjev, še posebej stranke SMC. Prav SMC je namreč pred leti ta zakon pripravila in zagovarjala. Sprejemanje sporne rešitve pa je potekalo precej neobičajno. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je že pred dnevi podprla idejo o dvigu odstotka dohodnine, ki je namenjen nevladnim organizacijam, tudi športnim. Nato so na ministrstvu za finance ta predlog sprejeli, zraven pa dodali še predlog o ukinitvi sklada za nevladne organizacije, za kar naj bi se najbolj zavzemala državna sekretarka za področje debirokratizacije Katja Triller Vrtovec. Ko so o tem razpravljali na vladi, je ukrepu nasprotoval minister za javno upravo Boštjan Koritnik, a brez uspeha. Ministrica Simona Kustec se ni opredelila. Zato se je po naših informacijah v nedeljo oglasil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič ter v jeznem pismu ministre in ministrice stranke SMC pozval, naj bodo na sejah vlade dejavnejši ter bolj argumentirano zagovarjajo stališča stranke in njene vrednote. Zakon je zdaj v parlamentu, morda pa bo v postopku člen o ukinitvi sistemskega financiranja nevladnih organizacij na koncu vseeno umaknjen.

Ta prigoda dobro razkriva dvoje. Prvič, obtožbe o orbanizaciji Slovenije niso neupravičene: ravno madžarski premier Viktor Orbán je storil natanko to, kar zdaj želi Janševa vlada – ukinil je sistemski in neodvisni vir financiranja nevladnih organizacij.

Druga ugotovitev je pomembna za slovensko politiko. Ničkolikokrat do zdaj je stranki SDS uspelo uveljaviti svojo voljo, četudi so ji koalicijski partnerji javno nasprotovali. Tako je bilo recimo pri pismih svetu Evrope ali pri financiranju STA. Enako taktiko stranka SDS uporablja zdaj, taktiko izvršenih dejstev in politične moči. Spremembe načina financiranja nevladnih organizacij koalicijska pogodba ne omenja. SMC zdaj pravi, da bo zahtevala črtanje tega člena, in da je ukinitev sklada »nesprejemljiva«. Morda bo sklad res preživel parlamentarno glasovanje, a nesprejemljivo je tudi, da je bil tak predlog na seji vlade, kjer so bili prisotni ministri SMC, sploh potrjen, in da je z njim SDS neposredno napadla koalicijsko partnerico in liberalne vrednote, ki naj bi jih ta zagovarjala.

Res je težko razumeti, zakaj sploh vztrajajo v takšni vladi. Tudi zdaj, ko je vladna koalicija napovedala, da sklada ne bo ukinila, to ne pomeni, da SDS ne bo poskusila še enkrat. Janez Janša je recimo dejal, da bi se morale tiste nevladne organizacije, ki ne zberejo dovolj denarja, pač vprašati o svoji koristnosti.

POVEZANI ČLANKI:

• Nastajanje alternative