Aktivacija zapostavljenih

Mladi v času korone

Poleg starostnikov v domovih za starejše je letošnja kriza zaradi ukrepov za zajezitev epidemije nedvomno najbolj udarila mlade: učence, dijake in študente. Izobraževanje na daljavo je marsikomu otežilo pridobivanje znanja in tudi delodajalci so najprej odslovili prekarne delavce, v prvi vrsti dijake in študente, ki so delali na napotnice. Posledično si številni niso več mogli privoščiti najemnin za sobe in stanovanja (če dodatnih položnic in drugih življenjskih stroškov sploh ne omenjamo), kar jih je prisililo v selitev nazaj domov k staršem, s tem pa jim je bila odvzeta finančna neodvisnost. V nemalo primerih pa tudi mladost, saj so tisti, ki prihajajo iz bolj odročnih krajev, izgubili tudi družabno življenje, ki za mentalno zdravje mladega človeka ni zanemarljivo.

Eden od dejavnejših dijakov, ki te dni skrbi za povezovanje mladih, je Simon Trussevich, kandidat za predsednika Gimnazije Bežigrad, sicer pa dijaški poslanec in predsednik Bežigrajske inovativne skupnosti (BIS). Trussevich sodeluje pri številnih projektih, ki v času karantene na spletu povezujejo slovenske dijake. "Predvsem je premalo povezovanja med različnimi slovenskimi regijami, zato smo začeli na družabnih omrežjih voditi pogovore, ki jih nato prenašamo v živo. Številne obrobne regije so precej zapostavljene, s tem pa tudi mladi, ki so tam skorajda pozabljeni," opozarja Trussevich in poudarja, da se v teh dneh opazijo tudi katastrofalne razlike med srednjimi šolami. Tako denimo ponekod program na daljavo poteka nemoteno, na nekaterih šolah pa sploh ne izvajajo vseh videokonferenc, izpostavlja. "Nimamo več zaupanja v vlado, ker že dva meseca ni nobene spremembe. Vrnitev v šole bi morala biti prioriteta, namesto tega pa imajo prednost trgovine in potrošništvo," pravi Trussevich, ki je v tem letu med svojimi vrstniki opazil precejšnje poslabšanje razpoloženja. Zaradi ukrepov so odpadla tudi šolska tekmovanja, posledično pa štipendije, kot je denimo Zoisova. Dodatka država v okviru protikoronskih paketov dijakom ni namenila.

"Predvsem je premalo povezovanja med različnimi slovenskimi regijami, zato smo začeli na družabnih omrežjih voditi pogovore, ki jih nato prenašamo v živo. Številne obrobne regije so precej zapostavljene, s tem pa tudi mladi, ki so tam skorajda pozabljeni."

Simon Trussevich

Zaradi prepovedi druženja je zato razumljivo letos občutno narasla prisotnost mladih na družabnih omrežjih, po Trussevichevih ocenah nekateri njihovi profili na Instagramu beležijo do 40 odstotkov več ogledov. Zelo so priljubljeni tudi tako imenovani Netflix partyji, ki obenem omogočajo ogled filma in skupinskega komentiranja na Zoomu.

Eden od letos vidnejših projektov mladih je Mladinska aktivistična organizacija (MAO), ki je dejavna predvsem na družbeno-političnem področju, povezuje pa se tudi z drugimi skupinami, denimo z Mladimi za podnebno pravičnost. Letos smo lahko obe videli na številnih protestih, protivladnih in okoljevarstvenih. Uradni predstavnik MAO Lars Podkrajšek pravi, da je mlade v zanimanje za aktivizem letos na globalni ravni aktiviralo gibanje Black Lives Matter, na lokalni pa razkritje spornih vladnih nakupov zaščitne opreme v oddaji Tarča na TV Slovenija. Delovanje MAO in sorodnih skupin se je v zadnjih mesecih razširilo tudi na lokalna področja, ki tudi v teh za mlade nič kaj prijaznih časih bijejo boj za boljši jutri.

PREBERITE TUDI:

• Boj Mladih za podnebno pravičnost ima vse več političnega naboja. >>
• Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je dokaz, da mladim v Sloveniji ni vseeno. >>