Dva meseca prepozno

Prejšnji teden je v številnih krajih po Sloveniji potekalo množično prostovoljno testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Za test se ni bilo treba naročiti, bil je brezplačen. Ljudje so možnost pred prazničnimi dnevi množično izkoristili. Po podatkih sledilnika covid-19 je bilo v sedmih dneh testiranja opravljenih nekaj več kot 20 tisoč hitrih testov. Pozitivnih je bilo nekaj več kot tisoč testirancev.

V Sloveniji smo se do zdaj za potrjevanje okužb zanašali skoraj izključno na tako imenovane teste PCR, ki zaznavajo prisotnost genskega materiala virusa v vzorcu brisa nosno-žrelne sluznice, nanj pa vas je moral napotiti osebni zdravnik. Testiranje je bilo praviloma rezervirano za ljudi s simptomi. Zaradi zamudnosti in zahtevnosti takšnega načina testiranja se je s povečanjem števila okužb povečala tudi čakalna doba na test, prav tako se je zavleklo sporočanje rezultatov. Posledica tega je, da je bila okužba pri številnih ljudeh potrjena šele, ko je kužnost pri njih že izzvenela. Ljudje so namreč praviloma najbolj kužni do dva dneva pred pojavitvijo simptomov in še nekaj dni po tem.

»Želimo testirati vse in izolirati bolne. Ne jih izolirati več dni po začetku simptomov, po izvedenem PCR-testu, na katerega rezultat se čaka dva dneva. Izolacija take osebe je za širjenje okužbe praktično irelevantna. Človeka moramo zaznati tisti dan, ko malo posumi na okužbo ali pa še to ne. Vemo, da je približno polovica okužb asimptomatskih,« je na spletnem posvetu, ki ga je pripravila STA, na začetku meseca dejal glavni državni epidemiolog Mario Fafangel, eden največjih zagovornikov množičnega testiranja pri nas.

Asimptomatskih primerov okužb s testom PCR zaradi režima, ki zahteva pojavitev simptomov, tako rekoč ne zaznavamo. A med njimi se lahko skrivajo tudi tako imenovani superprenašalci.

Testiranje z metodo PCR ima vse lastnosti kliničnega testiranja. V poštev pridejo bolniki s simptomi, test se opravlja v laboratoriju. Množično testiranje s hitrimi testi pa je bolj podobno presejanju prebivalstva. In presejanje je namenjeno zgodnjemu odkrivanju in ukrepanju. »Gre za javnozdravstveno testiranje, ne klinično. Pozitivne moramo najti takoj in jih takoj izolirati. To je tisto, kar bo omejilo širjenje virusa,« pravi Fafangel.

Res je, hitri testi so praviloma manj natančni in občutljivi, v telesu mora biti veliko virusa, da test zazna okužbo. A to hkrati pomeni, da zazna ravno tiste, ki so v tistem trenutku najbolj sposobni širiti okužbo. In ti se lahko takoj zatem umaknejo v izolacijo. Vseh okuženih tako seveda ni mogoče zaznati. Mogoče pa jih je zaznati dovolj, da ima to lahko pomemben vpliv na potek epidemije. Samo s testiranjem prejšnji teden je bilo zaznanih več kot tisoč okužb, ki bi sicer ostale skrite.

Kljub izbiri sumljivega dobavitelja manj znanih kitajskih hitrih testov in kljub še sumljivejšemu hitenju z nabavo po nerazumljivo dolgem zavlačevanju lahko torej rečemo, da je množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi pokazalo uporabnost. Vendar pa to ne bi smel ostati enkraten dogodek. Testiranje se je sicer nadaljevalo tudi ta teden, moralo pa bi postati stalnica povsod po Sloveniji. Ne samo v podjetjih in med poklicnimi skupinami, kot so denimo učitelji, ampak za čisto vse.

Ta teden se je vendarle začelo dolgo pričakovano cepljenje. A to nas ne bi smelo uspavati. Do takrat, ko bo cepljenih dovolj ljudi, da bo to imelo učinek na širjenje okužb, bo že pomlad. Preživeti pa bomo morali še vso zimo. Najbolj kritični meseci šele prihajajo, in to, kot kaže, z bolj nalezljivo različico virusa.