Gneča v vesolju

Opazovalci zvezd so letos zaskrbljeno zrli v nočno nebo. Na njem so bile, še posebej ob mraku in zori, vidne množice svetlih pik, ki so v formaciji potovale čezenj. To so bili komunikacijski sateliti projekta Starlink. Z njim želi ekscentrični milijarder Elon Musk, lastnik podjetij Tesla in SpaceX, zagotoviti dostop do širokopasovnega interneta na vsakem koščku zemeljskega površja.

Skoraj vsak mesec v vesolje poleti raketa z novo pošiljko 60 satelitov. Kot napovedujejo v podjetju SpaceX, ki vodi projekt, bodo že prihodnje leto v vesolju imeli 1440 satelitov, to pa jim bo omogočilo neprestano zagotavljanje signala res po vsem planetu. A ne nameravajo se ustaviti pri tem. »Še naprej bomo izstreljevali satelite in z vsako izstrelitvijo bomo lahko ponudili več in več zmogljivosti,« je za portal SpaceFlightNow dejal predstavnik podjetja Jonathan Hofeller. »Zmogljivosti ni nikoli dovolj.«

V nekaj letih naj bi v orbiti krožilo že 12 tisoč satelitov Starlink, omenja se celo število 40 tisoč.

»Ko bodo vsi ti sateliti v orbiti, bodo na vsakem posnetku vidne njihove svetle sledi, pokvarili bodo detekcijo objektov, ki jo izvajamo. Mislim, da se ne bomo več znašli pri opazovanju neba,« je aprila za RTV SLO dejal astronom Herman Mlekuž. Še posebej težavno bo opazovanje prehodnih pojavov, kot so eksplozije supernov in izbruhi žarkov gama.

Ekipa Elona Muska je sicer v odziv na strahove znanstvenikov znižala orbito satelitov in jih opremila s posebno prevleko, ki ne odbija svetlobe. A vendarle so ti sateliti le znanilci prihodnosti. Konstelacijo komunikacijskih satelitov načrtujeta tudi Amazon in Microsoft, britanska vlada pa je letos pred propadom rešila še enega pionirja na tem področju, podjetje OneWeb.