Prehranjevalski presežki

Čeprav so Konzumovi inšpektorji 18 tednov od 52 namesto po oštarijah posedali v domačem zapečku, je odhajajoče leto postreglo s kar nekaj gastronomskimi presežki. Objavljamo deseterico najmočnejših vtisov.

Naj samooskrba
Butul, Manžan
Zaradi objave v zadnji lanski številki tole formalno sodi še v leto 2019, a ko človek enkrat sede k Butulovemu gašperčku, pokuka skozi lino v na nekakšen tron postavljeno materino kuhinjo (v kateri se pogosto zasuče tudi silno aktualizirani sin) in začne pristavljati kozarce pod buteljke, iz katerih gospodar nataka svoja, prirodno vzgojena in došolana vina, mora večkrat in na glas povedati: Butulovina je dom zagnanih, odštekanih, krasnih ljudi. Moraš it, ni druge!

Naj popravc
Atelje, Ljubljana
Leta 2017 smo Atelje poslali v klop s slabo trojko, a vedi, da je to leta 2020 povsem drugačna restavracija, kot je bila takrat: koncept je izčiščen, izvedba odlična, razpoloženje prijetno, prihodnost svetla, zvezdica podeljena, naša maskota pa na hrbtu. Jorg Zupan je korajžen kuhar, ki pa je pred leti prevladujočo željo po šokiranju in provociranju uravnotežil z disciplino in eleganco.

Naj spektakel
COB, Portorož
COB je kratica za Cooking Outside the Box, pobje pa si pravijo doživljajska restavracija. Vse skupaj temelji na interaktivnih konceptualnih zamislih serviranja posamičnih jedi, ki tudi od gosta zahtevajo dobršno mero truda in vpletenosti. Za poslovna kosila ali izmenjavo zaljubljenih pogledov COB ni prava restavracija, če pa te zanimajo sodobne kuharske tehnike in zgodbarjenje skozi nenavadne postavitve zanimivih jedi, si prav prišel.

Naj dizalica
Raw Pasta, Ljubljana
Po izjemni svilnato kremasti in moško zapoprani karbonari, ki se oprijemlje kompaktnih, valjda na zob kuhanih macheronov, eksplozivni, v pečici počasi podinstani sicilijanski salsi, namenjeni debelim spaghettonom ali katerikoli drugi odlični pašti, se v Raw Pasti nujno pusti dvigniti še izjemnemu primerku domačega tiramisuja, ob katerem boš lahko samo še zavzdihnil: La vita e bella!

Naj obhajilo
Andrejon, Gorenja Žetina
Od hostijam podobnih sirovih hrustavčkov, ki jih zabavnih onelinerjev polna gospodinja dovoli použiti brez spovedi, pa do zaključnih krhkih čokoladnih keksov, ki smo jih tunkali v šalice turškega kofeta, smo pri Andrejonovih doživljali eno lepših konzumskih ekspedicij. Če za pot pod Blegoš cenjeno bralstvo potrebuje še kakšno dodatno spodbudo, pa naj si v izvirni reportaži ogleda cenovno komponento.

Naj razvoj
Maru, Ljubljana
Zdi se, da se marujevci niso le dodobra ugnezdili v Zgornji Šiški, ampak so v sedmih letih od našega prejšnjega obiska dokončno ujeli svoj zen, izjemno izpopolnili in uredili vinsko karto, predvsem pa so vse delovanje usmerili v to, da ne želijo biti suši, ampak japonska restavracija. Za gosta to pomeni, da se splača osvoboditi tradicionalnih zahodnjaških prehranskih šablon in se za čas obiska Maruja prepustiti kvalificiranemu vodenju po zanimivem jedilniku.

Naj kiosk
Skunk, Spodnje Hoče
Provokativno poimenovani kiosk med hoškima Mercatorjem in pošto je specializiran za koncipiranje, kompletiranje in prodajo vzdolžno prerezanih, bogato napolnjenih in nato zapečenih mehkih belih štručk. Koncept je seveda uličen, v povezavi z radodarno roko polnilca, premišljeno sestavljenimi kombinacijami tekstur in okusov in do drobižnice prijaznim cenikom pa še toliko bolj všečen.

Naj razgled
Tolc, Sorica
Poleg res izjemnega razgleda, ki je njega dni navdihoval od tu izvirajočega Ivana Groharja, so nas navdušili tudi pobje, ki furajo Tolc, in to z občutkom za pravo mero. To je zaznati v vseh segmentih gostoprimstva: v mešanici tradicionalnega in sodobnega pri opremi, v profesionalno pozorni in sproščeni, a nikakor ne vsiljivi ali na silo prijazni strežbi, v vinskem izboru in nastavljanju vinskih marž, navsezadnje pa tudi pri jedeh, ki jih strežejo.

Naj prepih
Džungla, Koper
Džungelska ekipa je suvereno začela prepihovati klasično slovensko obmorsko gastrosceno. Že ko se na krožniku znajdejo namesto teleta z oslom pripravljeni vitello tonnato, domača pašteta s kandirano pomarančo ter z obiljem tartufov posuti tatarski, nasekljan iz križanca med wagyu bikcem in angusarko, je jasno, da se tu s hrano ne hecajo. Oziroma da se z njo hecajo na simpatičen, zanimiv in igriv način.

Naj siri
Sinji vrh, Kovk
Sinji vrh ima krasen razgled, zgledno vinsko karto, prijazno oskrbništvo, a vse to nekako ostane v senčici izjemnega ringelšpila sirov (rikota, mehki, čedar, v senu starani, z roquefortsko plesnijo cepljeni), ki jih pod znamko golden ring izdelujeta in v 30 metrov pod zemljo izkopani taverni starata mladi gazda in vipavski slikar David Ličen, na Sinjem vrhu pa jih postrežejo z domačimi marmeladkami, drnuljami in – če jih lepo pogledate in boste to znali ceniti – kakšnim primerno ojačanim vinom.