Katastrofalna nova normalnost

Decembra, ko je bilo že vidno, da je vladi spodletelo pri umirjanju epidemije, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek skrušeno ugotovil, da ljudje vladi ne zaupajo in da represija očitno ni prava pot. »Priznati, da potrebujemo spremembo pristopa, je nujen prvi korak.«

Težko bi rekli, da je njegovo pismo spremenilo pristop v vladnem spopadanju z epidemijo. Vlada je, da bi pomirila njegovo resorno vest, sicer pohitela s predprazničnim odpiranjem frizerjev in trgovin ter za praznike začasno odpravila nekatere omejitve. Nelogičnosti v ukrepih in podcenjujoč odnos do javnosti pa so ostali. Tako je denimo notranji minister Aleš Hojs pred prazniki razlagal, da se za odpravo policijske ure niso odločili, ker da bi to tisti, ki »nagajajo« vladi, izkoriščali. V skladu z zahtevo ustavnega sodišča mora sicer vlada vsak teden sproti strokovno utemeljevati posege v človekove pravice, kot je policijska ura. Kot je ta teden postalo jasno iz dokumentov notranjega ministrstva, ki jih je pridobil portal Necenzurirano.si, so to zahtevo na ministrstvu izpolnili s predložitvijo študije o učinkovitosti ukrepa omejevanja gibanja v nočnem času v Francoski Gvajani, prekomorskem ozemlju v Južni Ameriki.

Država je odpirala in zapirala smučišča ter jim zaradi zamer do točno določenega lastnika točno določenega smučišča nalagala neživljenjske pogoje za obratovanje. Pred šolami se je odprlo že praktično vse – od fitnesov do frizerskih salonov in kemičnih čistilnic. Dva tedna je bila za prehod občinskih meja potrebna aplikacija, nato so jo nadomestili planinski čevlji v prtljažniku avtomobila ali na nogah.

Nakazovalo se je že novembra, a vsaj od sredine decembra je jasno, da je vladi in njenim svetovalcem popolnoma zmanjkalo idej, kako obrniti krivuljo okužb in smrti navzdol. Vodja vladne strokovne skupine dr. Bojana Beović je v intervjuju za Mladino dejala, da »ukrepov na seznamu kar nekako zmanjka«. Število okužb, je pripomnila, vsaj ne narašča več, zdravstveni sistem pa je še vedno sposoben poskrbeti za vse.

Ker se stanje ne slabša, se je izgubilo zavedanje, da je že obstoječi status quo katastrofalen. Da to ne bi smela biti nova normalnost, ki so nam jo napovedovali. Slovenija je že od novembra pri vrhu seznama svetovnih držav z najvišjim številom smrti zaradi covid-19 na milijon prebivalcev. Natanko en mesec, od 14. novembra do 14. decembra, smo neprekinjeno vztrajali na samem vrhu neslavne lestvice. Nekaj časa nam je družbo delala Češka, nekaj časa Belgija, malo tudi Hrvaška, v prvih dneh novega leta sta se nam pridružili Slovaška in Litva. Pravzaprav smo že vse od novembra med najslabšimi v prav vseh kategorijah, ki jih za mednarodne primerjave objavlja Sledilnik covid-19.

Umrljivost trenutno najbolj zmanjšuje dejstvo, da so v minulih mesecih umrli številni najranljivejši stanovalci domov za starejše.

Potem ko smo sredi decembra po skupnem številu smrti od začetka epidemije presegli Švedsko, smo v naslednjih tednih prehiteli tudi Italijo, ki je jesen zaradi uničujočega spomladanskega vala epidemije začela z velikansko prednostjo pred nami. Po podatkih Univerze Johna Hopkinsa sta po skupnem številu smrti na milijon prebivalcev izmed vseh držav na svetu pred nami le še Belgija in žepni San Marino, ki je v vrhu že zaradi 62 smrti, ki so jih zabeležili.

Dnevno število smrti je sicer od decembrskega rekorda (66) upadlo in se v zadnjih dneh giblje malo nad 30 smrti na dan. Ker ta morija traja že tako dolgo in ker so številke nekoliko nižje od rekordnih, smo se nanje kar nekako navadili.

Ko je konec decembra v Slovenijo prispela prva pošiljka cepiva, je bil premier Janša zelo optimističen. »Če cepiva ne bi bilo, bi iz epidemije izšli šele aprila, zdaj je luč na koncu tunela vse močnejša, do takrat ohranimo trezno glavo.« Cepljenje je namreč ukrep, ki bi utegnil v razmeroma kratkem času vsaj za silo zakriti vladni neuspeh pri omejevanju novih okužb. Ne glede na skromne pošiljke cepiva bo z njim namreč mogoče dokaj hitro zaščititi najranljivejše skupine prebivalstva.

Po podatkih, ki so bili v torek predstavljeni na vladni novinarski konferenci, je od približno 20 tisoč varovancev domov za starejše covid-19 prebolela že več kot polovica. Več kot osem tisoč so jih že cepili. Glede na to, da naj bi najprej cepili tiste, ki okužbe še niso preboleli, je mogoče sklepati, da ima že velika večina nekakšno zaščito pred okužbo, bodisi kot posledico pretekle okužbe bodisi zaradi cepljenja. Ker veliko večino umrlih v epidemiji pomenijo ravno varovanci domov za starejše, je torej v prihodnjih tednih mogoče pričakovati bistveni upad umrljivosti. Delno na račun cepiva, predvsem pa zaradi tega, ker so v minulih mesecih umrli številni najranljivejši stanovalci domov za starejše. In to bo tudi edina zasluga, ki si jo vlada lahko pripiše ob pričakovanem upadu števila smrti.

Povsem mogoče pa je, da bodo začasne sprostitve omejitev med prazniki in posledično povečanje števila okužb vsaj za nekaj časa zakrili učinkovitost cepljenja. Starejši od 65 let, ki jih virus najbolj ogroža, pomenijo kar petino prebivalcev Slovenije – več kot 400 tisoč ljudi. In vseh še dolgo ne bo mogoče zaščititi s cepljenjem. Če bomo priča novi eksploziji okužb v populaciji, kar se je v torek že nakazovalo z odkritimi rekordnimi 3354 okužbami, bo zaščita varovancev domov za starejše pomenila zgolj malenkostno razbremenitev nove katastrofalne statistike, ki se nakazuje.