»Zaradi izgona iz Slovenije ujet v nečloveških razmerah«

Upravno sodišče je odločilo je, da mora Slovenija po pravnomočnosti sodbe tožniku brez odlašanja dovoliti vstop v Slovenijo in vložitev prošnje za mednarodno zaščito

Iniciativa InfoKolpa, ki je del mreže Border Violence Monitoring Network, je konec leta 2020v sodelovanju z omenjeno mrežo izdala 1500-stransko monografijo pričevanj o verižnih vračanjih in brutalnem nasilju, ki ga doživljajo ljudje na Balkanski begunski poti in v katerem sodeluje tudi Slovenija. Črna knjiga nezakonitih vračanj (Black Book of Pushbacks) je bila predstavljena v Evropskem parlamentu, člani InfoKolpe pa so jo predali tudi varuhu človekovih pravic v Sloveniji.

Člani iniciative so danes v sporočilu za javnost sporočili, da je upravno sodišče s sodbo v ponovljenem postopku ponovno ugotovilo, da je Slovenija s tem, ko je po skrajšanem postopku na podlagi sporazuma s Hrvaško o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, tožnika, državljana Kameruna, ki je želel v Sloveniji zaprositi za mednarodno zaščito, avgusta 2019 predala hrvaškim varnostnim organom, kršila njegovo pravico do prepovedi kolektivnih izgonov, pravico do prepovedi mučenja in pravico do dostopa do azilnega postopka. 

Sodišče je odločilo je, da mora Slovenija po pravnomočnosti sodbe tožniku brez odlašanja dovoliti vstop v Slovenijo in vložitev prošnje za mednarodno zaščito. 

Pri InfoKolpi opozarjajo, da sodba še ni pravnomočna, postala bo pravnomočna, če se stranki ne bosta pritožili, dodajajo. V nasprotnem primeru bo o zadevi odločalo vrhovno sodišče.

"Tožnik je ves čas tekom postopka, odkar je bil s strani slovenske in hrvaške policije nezakonito izgnan v BiH, tam ujet v vedno bolj nečloveških razmerah, kjer se situacija vsakodnevno slabša. Odkar je bil iz Slovenije izgnan prvič, je minilo že 21 mesecev," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Tožnik je ves čas tekom postopka, odkar je bil s strani slovenske in hrvaške policije nezakonito izgnan v BiH, tam ujet v vedno bolj nečloveških razmerah, kjer se situacija vsakodnevno slabša. Odkar je bil iz Slovenije izgnan prvič, je minilo že 21 mesecev."

"V ponovljenem postopku je sodišče izpostavilo napačno razlago in uporabo sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito. Le-ta bi moral bit uporabljen ob upoštevanju določb prava Evropske unije, kar pomeni, da bi moralo biti dosledno upoštevano, ali morda posameznik, ki je prišel na ozemlje Slovenije, potrebuje mednarodno zaščito, kar bi tudi moralo biti razvidno iz policijske dokumentacije. Postopek v razmerju do posameznika – udeleženca postopka – ne more biti izveden »brez formalnosti«, ampak mora biti s tujcem izveden in ustrezno dokumentiran razgovor, tudi glede morebitne potrebe oziroma izjave za mednarodno zaščito," so poudarili pri InfoKolpi. 

Prav tako je sodišče ugotovilo, da tožnik ni bil obravnavan individualno, zapisnik o razgovoru je zapisan kar v dvojini, ni bilo prisotnosti tolmača, ni imel pravne pomoči, tožnik do samega trenutka, ko je avtobus poln migrantov odpeljal v smeri proti Hrvaški, ni bil obveščen o tem, da bo sploh vrnjen na Hrvaško. Posledično ni mogel obrazložiti, da bi njegova izročitev na Hrvaško zanj lahko pomenila resno nevarnost, da bi bil tam izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju oziroma da bi bil naprej izgnan v državo, kjer bi mu to grozilo. "V času njegove izročitve Hrvaški pa so že obstajala poročila mednarodnih in nevladnih organizacij o stanju na Hrvaškem, ki so v zadostni meri kazala na možnost, da bo tožnik zaradi vrnitve na Hrvaško podvržen nečloveškemu ravnanju na Hrvaškem ali v BiH zaradi morebitnega verižnega vračanja, za katere bi Slovenija morala vedeti," pravijo pri InfoKolpi. 

"V času njegove izročitve Hrvaški pa so že obstajala poročila mednarodnih in nevladnih organizacij o stanju na Hrvaškem, ki so v zadostni meri kazala na možnost, da bo tožnik zaradi vrnitve na Hrvaško podvržen nečloveškemu ravnanju na Hrvaškem ali v BiH zaradi morebitnega verižnega vračanja, za katere bi Slovenija morala vedeti."

Sodišče je poudarilo, da gre za sistemski problem. "Dostop mora biti učinkovit, posameznikom morajo biti zagotovljena ustrezna procesna jamstva; osebe, ki varujejo kopenske in morske meje ali opravljajo mejne kontrole pa bi morale biti ustrezno informirane in usposobljene za prepoznavanje in obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. Tožnikova prošnja je bila preslišana oz. ni bila zabeležena in ni bil obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito," so bili jasni. 

V kolektivu InfoKolpa pozdravljajo odločitev upravnega sodišča in poudarjajo, da je to zgodba enega od tisočih ljudi, ki so na zgoraj opisane načine še vedno – skoraj vsak dan – izročeni v roke brutalni hrvaški policiji. Samo v lanskem letu je bilo takšnih primerov več kot 10.000. Ministrstvo za notranje zadeve in policijo pozivajo, da prenehata s praksami, ki ogrožajo človeška življenja in ljudi direktno izpostavljajo nasilju, ki ga izvaja hrvaška policija ter nečloveškim bivanjskim razmeram v Bosni in Hercegovini.