Iz mišjih lukenj

Spoštovani,

Janko Lorenci je vseobsežno prikazal vzroke našega nazadovanja in ustvarjanja vsestranskega nezadovoljstva s stanjem v naši državi. V potrditev pravilnosti njegovih ugotovitev bi rad dodal nekaj dejstev.

Gotovo so za sedanje stanje v Sloveniji krive predvsem politične stranke, ki dajejo prednost strankarskim pred javnim interesom. Naj navedem nekaj primerov. Nekoč sem bil na nekem sestanku stranke DeSUS, na katerem smo razpravljali o delu vlade in poslanske skupine. Zagovarjal sem stališče, da bi poslanska skupina morala imeti bolj kritičen odnos do dela vlade. To sem utemeljil tudi s tem, da so DeSUS-ovi poslanci vsi bivši upokojenci in se jim zato ni treba bati, da bi kdaj pozneje lahko imeli zaradi svojih stališč težave. Po sestanku mi je eden od udeležencev pojasnil, da ima vsak od teh poslancev tudi ali svoje otroke ali vnuke ali pa kakšne prijatelje, ki potrebujejo kakšna posredovanja na ministrstvih.

V zvezi s slabo profesionalizacijo javne uprave je Gregor Virant kot državni sekretar za javno upravo v Ropovi vladi dosegel, s ciljem večje profesionalizacije javne uprave, da je bil sprejet Zakon o javni upravi, kateri je določal, da se predstojnike posameznih služb ne more zamenjati ob vsakokratni menjavi vlade. Toda ko je v Janševi vladi postal minister za javno upravo, je poskrbel za uveljavitev spremembe tega zakona z utemeljitvijo, da ima vsak minister pravico, da izbere takšne predstojnike, s katerimi bo lahko delal. Kako to izgleda, je povedal najbolj dobrodušen minister v prvi Janševi vladi, ko je povabil na razgovor direktorja neke službe. Dejal mu je: jaz sem zadovoljen z vašim delom, toda odkrito vam moram povedati, da vas bom moral zamenjati, če bo vaše mesto zahteval kakšen član naše stranke. Zanimivo je, da so vse naslednje koalicijske stranke izbrale načelo izbire s kom bo minister lažje sodeloval, pred skrbjo za večjo profesionalnost in učinkovitost javne uprave.

Borut Pahor, ko je postal predsednik vlade, je obljubil, da bo poskrbel za profesionalno kadrovanje. Ustanovil je profesionalno kadrovsko komisijo, ki je predlagala vladi ustrezne kadre za določena delovna mesta. Toda vlada kmalu ni več upoštevala predlogov te komisije, pač pa nadaljevala s strankarskim kadrovanjem. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je Pahor podlegel zahtevam lastne stranke ali kar vseh koalicijskih strank. Zanimivo je, da mediji skoraj niso kritično obravnavali oba propadla poizkusa večje profesionalizacije državne kadrovske politike.

Veliki krivci za takšno stanje pri nas so tudi gospodarska združenja. V javnosti so najbolj prepoznana kot borci proti poviševanju minimalne plače, proti dolgoročni ureditvi financiranja zdravstvenega zavarovanja, pri zmanjševanju pravic delavcev, skoraj neslišni so pa glede kritične obravnave delovanja vlad. V nasprotju z navedenim je javnosti bolj malo znano, da je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila odličen akcijski program Slovenija 5.0, s katerim želi do leta 2025 za 40% povečati produktivnost v gospodarstvu in povečati splošno družbeno učinkovitost. Zato GZS pričakuje oblikovanje partnerske razvojne koalicije za Slovenijo 5.0, ki naj bi povezala politiko, gospodarstvo, znanost, civilno družbo. Vsak od teh članov naj bi, po skupno dogovorjenem terminskem programu, prevzel svoj del odgovornosti za njegovo udejanjanje. Uganka pa je, zakaj glede realizacije tega programa takšno mrtvilo, saj je leto 2025 pred nosom? Zakaj čakati na iniciativo vlade za oblikovanje razvojne koalicije?

Pred volitvami leta 2008 je ena od okoljskih organizacij obiskala vse politične stranke, ki so sodelovale na volitvah. Predstavili so svoje poglede glede varstva okolja in se pozanimali, kaj posamezna stranka namerava glede tega storiti v naslednjem mandatu. Ni mi znano, ali so pozneje kdaj tudi preverjali, kako posamezne stranke izpolnjujejo svoje obljube. Zaradi povečanja vpliva na politiko bi civilno družbene organizacije vsekakor morale v neposrednem stiku s parlamentarnimi strankami razpravljati o določenih problemih in o rezultatih teh prizadevanj, s pomočjo medijev, obvestiti javnost.