Cepilna loterija

Cepljenje proti covid-19 v Evropski uniji po decembrskem prihodu prvega in nedavni odobritvi drugega cepiva napreduje počasi. Le malo državam je že uspelo cepiti več kot odstotek svojih prebivalcev. Slovenija k sreči je med njimi.

Vsi so nestrpni. Le množično cepljenje nas loči od vnovičnega zagona običajnega življenja. Pogledi uhajajo proti Veliki Britaniji, kjer jim je uspelo cepiti že štiri odstotke prebivalcev, in Izraelu, ki je že presegel 20-odstotno precepljenost in k prejemu prvega odmerka poziva že vse starejše od 50 let.

Pojavljajo se zamude pri dobavah, predvsem zaradi težav pri povečevanju proizvodnje. Količine prejetih odmerkov dosegajo le polovico pričakovanih. V velikih evropskih državah se pojavljajo kritični glasovi, češ da bi si na lastno pest lahko priskrbeli večje količine in da jih skupno evropsko naročanje ovira pri hitrejšem vračanju v normalnost.

Najbolj izrazito se to dogaja v Nemčiji, kjer se slaba volja glede počasnosti cepljenja prepleta z bojem za nasledstvo Angele Merkel. Tako naj bi si Nemci po pisanju tednika Der Spiegel iz nekaterih skupnih evropskih naročil zagotovili večji delež odmerkov, kot bi jim pripadal glede na število prebivalcev. In to naj bi se po pisanju Spiegla zgodilo na račun drugih držav, tudi Slovenije.

Podobno je prejšnji teden pisal tudi ugledni bruseljski spletni portal Politico. Glede cepiva proizvajalca Moderna so zapisali, da si je »Slovenija zagotovila borih 26 tisoč odmerkov, čeprav je bila upravičena do več kot 600 tisoč odmerkov«.

Nekaj dni po objavi so sicer navedbe o Sloveniji iz članka umaknili »zaradi razlikujočih se in nepopolnih informacij s strani vladnih predstavnikov«, kot piše v opombi pod člankom.

Na ministrstvu za zdravje zanikajo, da bi bila Slovenija kakorkoli prikrajšana. Predstavnica ministrstva Doroteja Novak Gosarič nam je v telefonskem pogovoru zatrdila, da vse države pošiljke dobivajo sočasno, pod enakimi pogoji in po enaki ceni. »Vse države istočasno dobimo količino, po deležu, ki nam pripada.« Zagotavlja, da namerava Slovenija prevzeti vse odmerke, ki nam po sklenjenih pogodbah pripadajo.

»Slovenija se ni odpovedala nobeni dobavi ponujenega cepiva iz osnovnih pogodbenih količin. Vsi si želimo čim prej čim več.«

Skupno naročanje

Države EU so se po spomladanskem fiasku z zagotavljanjem zaščitne opreme, ko je evropska solidarnost popolnoma razpadla in je bila vsaka država prepuščena svoji iznajdljivosti, odločile za skupno evropsko naročanje cepiva. Predvsem za manjše države je bilo to ključno, saj so dobile precej večjo moč pri pogajanjih s farmacevtskimi podjetji, hkrati pa tudi zaščito pred tem, da bi večje države najprej poskrbele zase. Pri razdeljevanju cepiv iz skupnih naročil velja načelo »pro rata« – odmerki se med države delijo sorazmerno glede na delež prebivalstva. Sloveniji tako pripada 0,46 odstotka vsakega evropskega naročila.

Evropska komisija je v želji po razpršitvi tveganja in pospešitvi razvoja cepiv pogodbe o nakupu že pred odobritvijo cepiv sklenila s šestimi proizvajalci in jim s tem tudi pomagala pri financiranju razvoja. Skupaj je naročenih več kot dve milijardi odmerkov. A za zdaj sta dovoljenje za promet v EU dobili le dve od šestih cepiv – cepivi podjetij Pfizer/BioNTech in Moderna. Žal ravno cepivi, ki ju je komisija sprva naročila najmanj. Pri Pfizerjevem cepivu, ki je bilo odobreno prvo, je bilo sprva naročenih 200 milijonov odmerkov z opcijo za dodatnih 100 milijonov. Ta mesec je komisija naročila še 300 milijonov odmerkov. Pri podjetju Moderna so sprva naročili le 80 milijonov odmerkov cepiva, zdaj so izkoristili možnost podvojitve naročila, pogajajo pa se še o dodatnih količinah.

Po podatkih komisije je naročenih še 400 milijonov odmerkov cepiva družbe AstraZeneca. Ravno ta teden je družba poslala vlogo za odobritev cepiva na Evropsko agencijo za zdravila. Odobreno bi lahko bilo že do konca meseca.

Slovenija bi, če bi za vsak dodatek dvignila roko, lahko imela do konca leta na voljo še dodatnih 900 tisoč odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech.

Prav tako si je Evropska unija rezervirala 400 milijonov odmerkov cepiva podjetja Johnson&Johnson, 405 milijonov odmerkov cepiva podjetja CureVac in pa 300 milijonov odmerkov cepiva podjetij Sanofi in GSK. Prvi dve sta trenutno v tretji fazi kliničnega preizkušanja, prvi podatki o učinkovitosti bi lahko bili znani v prihodnjih tednih. Za cepivo Sanofi/GSK je začetek tretje faze preizkušanja preložen zaradi slabšega imunskega odziva na cepivo pri starejših. Cepivo zagotovo ne bo na voljo še vsaj pol leta.

Skupaj je v okviru skupnega naročanja zakupljenih več kot dve milijardi odmerkov. Prebivalcev EU je po novem, brez Velike Britanije, 448 milijonov.

Težava transparentnosti

Čeprav se v imenu držav članic za nakup cepiv pogaja evropska komisija, ta nato, vsaj uradno, nima pregleda nad delitvijo med članicami. Ko smo komisijo zaprosili za podatke, ki bi pomagali razjasniti pisanje tujih medijev o tem, da je Slovenija ostala brez dela cepiv, so nam odgovorili, da teh podatkov nimajo, saj da je to stvar dogovora med proizvajalci in državami.

Nasploh je ena večjih težav slaba transparentnost postopka naročanja cepiv. Pogodbe s proizvajalci so zaradi varovanja poslovnih skrivnosti tajne. Ravno ta teden so sicer poslanci evropskega parlamenta dobili možnost, da si ogledajo eno izmed pogodb, tisto s podjetjem CureVac. Sandra Gallina, glavna pogajalka EU za cepiva, je v sredo med zaslišanjem na pristojnem odboru evropskega parlamenta izrazila upanje, da bo to tudi ostale proizvajalce spodbudilo k odpravi popolne tajnosti pogodb. »V komisiji s transparentnostjo nimamo težav.«

Na vprašanja poslancev glede borbe držav za cepiva in očitkov, da kljub skupnemu evropskemu naročanju vsaka država skrbi predvsem zase, je zatrdila, da se količine iz skupnih naročil delijo glede na število prebivalcev in da bo tako tudi v prihodnje. Tudi če bi se katera od držav odpovedala svojemu pravičnemu deležu, bi se ta količina med ostale države razdelila po enakem ključu.

Glede navedb o ločenih dogovorih nekaterih držav o dobavi cepiv je dejala, da o tem nima podatka, da pa bodo lahko ti dogovori izpolnjeni šele po tem, ko bodo izpolnjene obveznosti proizvajalcev iz skupnih evropskih naročil. »Skupni odmerki za Evropo imajo prednost, imamo zagotovilo proizvajalcev.« Opozarja, da je treba razlikovati med dejanskimi naročili in tako imenovanimi opcijami, možnostjo naročila dodatnih količin. »Veliko držav svoje številke odmerkov cepiva napihuje z opcijami. A te opcije je ob velikem povpraševanju težko unovčiti.«

Države je pozvala k potrpežljivosti. »Vedeli smo, da bodo dobave sprva majhne.«

Golob na strehi

Slovenija si je, kot je v sredo na novinarski konferenci povedal premier Janez Janša, doslej zagotovila približno 1,8 milijona odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech, polovico iz prvotnega evropskega naročila, polovico pa iz nedavno dogovorjenega dodatnega skupnega naročila. »Ne samo, da smo sodelovali pri naročanju, tudi zagotovili smo si večino tega, kar smo želeli,« je zatrdil na torkovi novinarski konferenci.

Poleg tega nam pripada še sorazmerni delež od 80 milijonov odmerkov iz prvotnega naročila Moderninega cepiva, kar pomeni približno 367 tisoč odmerkov. »V zadnjih dneh smo naročili dodatnih 100 tisoč odmerkov,« je dejal Janša. Skupaj naj bi tako imeli že zagotovljeno dobavo približno 2,2 milijona odmerkov, kar zaradi cepljenja z dvema odmerkoma zadostuje za zaščito nekaj več kot polovice prebivalstva.

Problem pa vsekakor ostaja hitrost dobave. Vse omenjene količine naj bi dobili šele do konca leta. Največje razočaranje je podjetje Moderna, ki naj bi nam do konca februarja dostavilo zgolj 26 tisoč odmerkov, od tega v januarju zgolj 3400. »Vse države smo pričakovale, da bomo od Moderne dobili več,« pravi Doroteja Novak Gosarič. Nemčija naj bi do konca februarja dobila milijon odmerkov tega cepiva, kar je sorazmerno s Slovenijo glede na število prebivalcev.

Evropske države, s Slovenijo vred, veliko pričakujejo od cepiva družbe AstraZeneca. To naj bi bilo hitro po odobritvi na voljo v velikih količinah, je bistveno cenejše in preprostejše za shranjevanje. Je pa glede na doslej znane podatke nekoliko manj učinkovito od obeh že odobrenih cepiv. A glede na predvideno časovnico dobave bi lahko, če bo cepivo hitro prestalo odobritveni postopek, že do konca marca dobili skoraj 600 tisoč odmerkov, še enkrat več od števila odmerkov obeh drugih cepiv skupaj. Šele to cepivo bi omogočilo res množično cepljenje prebivalstva. Ravno hitra odobritev tega cepiva je Veliki Britaniji omogočila obsežnejšo cepilno kampanjo.

Zaradi obeta skorajšnje dostopnosti bistveno cenejšega cepiva postaja aktualno vprašanje, koliko še naročati dražja cepiva, katerih dobave proizvajalci jamčijo šele do konca leta. Doroteja Novak Gosarič zatrjuje, da Slovenija glede zakupljenih količin v skupnih evropskih naročilih v nobenem primeru ni pozabila dvigniti roke, kot namiguje Der Spiegel. Je pa nekajkrat zanalašč ni dvignila. Pri nekaterih naročilih dodatnih količin tako Slovenija zavestno ni sodelovala.

To tudi pojasni neujemanje nekaterih številk. Zakaj bo Slovenija denimo dobila zgolj 1,8 milijona odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech, če pa ga je EU naročila za 600 milijonov odmerkov in bi nam glede na delež prebivalcev pripadalo nekaj manj kot tri milijone odmerkov?

Evropska komisija je, kot že rečeno, sprva naročila 200 milijonov odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech, z opcijo za dodatnih 100 milijonov. Iz tega naročila bo Slovenija dobila nekaj več kot 900 tisoč odmerkov, kar je glede na število prebivalcev sorazmeren delež od 200 milijonov odmerkov. Pri unovčenju opcije za dodatnih 100 milijonov odmerkov iz prvega naročila pa nismo sodelovali in smo svoje količine prepustili drugim članicam.

Pri drugem naročilu, kjer je bil sprva govor o 200 milijonih dodatnih odmerkov, smo prosili za milijon odmerkov, na koncu pa nam je uspelo izposlovati nekaj manj kot 900 tisoč odmerkov, ker so, kot nam je povedala Doroteja Novak Gosarič, nekatere večje države, ki so sprva naročale manjše količine tega cepiva, pri razdelitvi dodatnih prosile za solidarnost. Ko se je to dodatno naročilo povečalo na 300 milijonov, Slovenija ni zahtevala dodatnih količin po načelu »pro rata«. Iz tega lahko sklepamo, da bi Slovenija, če bi za vsak dodatek dvignila roko, lahko imela na voljo še dodatnih 900 tisoč odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech.

Prav tako smo se očitno pri dodatnem naročilu cepiva Moderna odpovedali približno 270 tisoč odmerkom, ki bi nam glede na delež prebivalcev pripadali.

Vprašanje je, koliko bi nam ti nenaročeni dodatni odmerki, na dobavo katerih bi zagotovo morali čakati do druge polovice leta, ob spreminjajočih se razmerah na trgu cepiv še koristili in kako smotrno bi bilo kupovanje dodatnih odmerkov dražjega cepiva z vidika porabe davkoplačevalskega denarja. V tem primeru so odgovorni na ministrstvu za zdravje nase prevzeli tveganje, da bomo luknjo lahko zapolnili s cepivi, ki na trg šele prihajajo, ali pa poznejšimi naročili dodatnih količin že odobrenih cepiv.