Zaprtje šol je trajalo predolgo. Kako bomo vse otroke vrnili v učilnice?

Vlada je bila v svojem konservativnem vztrajanju pri zaprtih šolah in pouku na daljavo vse bolj osamljena. Z vseh strani so prihajali pozivi, naj ne glede na stanje epidemije vendarle prekine rekordno dolgo zaprtje.

V sredo so se ministri ob minimalnem izboljšanju epidemiološkega stanja vendarle usmilili učencev in staršev prvih treh razredov osnovne šole v devetih od 12 statističnih regij. Šole bodo svoja vrata po množičnem testiranju zaposlenih za prvo triado odprle v torek, že en teden zatem bi jim glede na trende lahko sledile še šole v preostalih treh regijah. A to še zdaleč ni dovolj, da bi lahko v prihodnjih tednih zadovoljno ugotavljali, da so storili vse, kar so lahko.

Otroci, tudi nekoliko starejši, so enostavno doma že predolgo. Najdlje v Evropi. Če bi nam to pomagalo, da bi se uspešneje spopadali z epidemijo, bi tako odločitev še lahko razumeli. Pa je praviloma v državah, v katerih so šole skoraj ves čas delovale, bistveno manj okužb in smrti kot pri nas.

Glede vloge otrok v epidemiji sicer še vedno poteka vroča razprava. Na eni strani obilica raziskav govori o tem, da so otroci, predvsem mlajši, manj dovzetni za okužbo in jo manj sposobni širiti. Na drugi strani so tisti, ki opozarjajo, da zaradi blagega poteka večine okužb pri otrocih sploh ne zaznamo, te pa se nemoteno skrito širijo med šolsko populacijo in nato med ostale prebivalce.

Vodja vladne svetovalne skupine dr. Bojana Beović je ob neprepričljivih dokazih večkrat poudarila, da so bile šole pri nas eno od glavnih gonil epidemije. Glede na dogajanje v drugih državah in potek epidemije po zaprtju šol lahko o tem upravičeno dvomimo.

A po skoraj trimesečnem zaprtju šol to ne sme biti več glavno vprašanje. Vse več staršev poroča o upadu motivacije svojih otrok za šolanje na daljavo in duševnih težavah zaradi dolgotrajne izolacije od vrstnikov. O tistih, ki se srečujejo z največjimi težavami, praviloma ne izvemo nič. Poslušamo pa o skrb zbujajoči statistiki, kot recimo, da se je število hospitalizacij zaradi poskusov samomora lani na Pediatrični kliniki povečalo za 30 odstotkov.

Glavno vprašanje danes je, kako vsem otrokom, ki so v epidemiji plačali nesorazmerno visok davek glede na njihovo ogroženost, čim prej omogočiti vsaj delno normalizacijo šolanja.

Pred začetkom novega šolskega leta so nam govorili o številnih možnih različicah pouka, pri katerem bi kombinirali učenje v šoli in doma in o selektivnem zapiranju šol z največjim bremenom okužb v lokalni skupnosti, potem pa so pristojni ob popolnem zaprtju le skomigali z rameni.

Ves čas jesenskega vala epidemije smo poslušali načelne izjave o tem, da imajo odprte šole prednost pred drugimi dejavnostmi, vendar pa so poleg lokalov praktično zgolj šole ostale neprekinjeno zaprte vse do danes.

Odprtje frizerskih salonov so pristojni upravičevali s preprečevanjem dela na črno. V zadnjem času je mogoče z različnih koncev Slovenije slišati, da se dogaja tudi »poučevanje na črno«. Od tega, da imajo nekateri otroci organizirano športno vzgojo na prostem, do tega, da po nekaterih gasilskih domovih poteka improviziran pouk za manjše skupine.

Ves čas jesenskega vala epidemije smo poslušali načelne izjave o tem, da imajo odprte šole prednost pred ostalimi dejavnostmi, vendar pa so poleg lokalov praktično zgolj šole ostale neprekinjeno zaprte vse do danes.

Vlada je šele ta mesec sploh dopustila možnost, da se najprej odprejo šole v regijah z manjšim bremenom okužb. In to kljub temu, da je ministrica Simona Kustec še na začetku meseca v oddaji Studio City takšno možnost kategorično zavrnila, češ da bi bila neustavna. »Naša ustava je zelo jasna. Vsem je treba možnost pridobivanja izobrazbe zagotoviti pod enakimi pogoji.« Iz pripovedovanj strokovnjakov sicer jasno izhaja, da tudi pouk na daljavo nikakor ne poteka za vse pod enakimi pogoji, temveč se razlike med otroki le poglabljajo.

Nevidne tragedije

Ustavno sodišče je prejšnji teden dobilo novo priložnost, da se jasno izreče o tem, ali tveganje za javno zdravje, ki ga prinaša vrnitev otrok v šole, pretehta nad škodo, ki nastaja z nadaljnjim zaprtjem šol.

Mama s Celjskega, ki se ne želi poimensko izpostavljati, je v imenu svojih dveh šolajočih se otrok vložila pobudo za presojo ustavnosti odloka o zaprtju šol. V besedilu pobude navaja, da se kljub zaprtju šol, ki traja že od konca oktobra, epidemiološka slika ni izboljšala, zato »se zastavlja utemeljen dvom v primernost in sorazmernost ukrepov, ki merijo na izobraževanje zgolj na daljavo, za namen zajezitve epidemije covid-19«.

Skupaj s spomladanskim zaprtjem šol so bile šole v letu 2020 zaprte več kot štiri mesece, skoraj polovico šolskega leta. »Ob tako dolgem trajanju ukrepa, ki ga vlada oz. ministrstvo, pristojno za šolstvo, pojmuje kot ’začasen ukrep’, vlada poleg izobraževanja na daljavo ne omogoči nobene druge alternative, denimo delitev šolskih razredov na manjše skupine, v okviru katerih bi lahko ohranjali priporočeno razdaljo, izvedbo turnusnega izobraževanja – izmenjavo skupin po različnih izobraževalnih vsebinah ali izjemoma izmenično en teden izobraževanje v šoli, en teden pa doma«.

Vrtce smo, medtem ko smo se pogovarjali o nujnosti odpiranja šol, pravzaprav vmes potihem odprli.

Kot nam je povedala vlagateljica, se je pri pisanju pobude zgledovala po uspešni pobudi za ustavno presojo, ki je dosegla odprtje šol za otroke s posebnimi potrebami na začetku januarja. Želi si, da bi njenemu zgledu sledilo še več staršev. »Zelo pomembno bi bilo, da Ustavno sodišče prejme več takih pobud, da bi dobili vpogled v realno stanje.« Zaveda se namreč, da sama svojim otrokoma še vedno lahko zagotovi dobršno mero materialne in intelektualne podpore pri šolanju na daljavo. »V našem konkretnem primeru morda škoda ni takšna, ki bi pretehtala nad tveganjem za širjenje okužb. V kakšnih drugih primerih pa zagotovo je.«

Že vse od marca strokovnjaki za izobraževanje in duševno zdravje otrok opozarjajo, da so ob zaprtih šolah posebej na udaru otroci iz ranljivih skupin. Tisti, ki doma nimajo ustreznih razmer in podpore pri šolskem delu. Tisti, ki jih vladajoča politika noče videti. »Skrbi vtis, da tisti, ki odločajo, problemov bodisi ne vidijo bodisi jih nočejo videti ali pa jih zanikajo. Način komuniciranja šolskega ministrstva kaže, da probleme zanikajo,« nam je povedala dr. Katja Košir, profesorica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki je pred dnevi na Facebooku objavila svoj zagovor takojšnjega odprtja šol. »Idealizirana predstava o tem, kako šolanje od doma družinam omogoča več kakovostnega skupnega časa, pa da z učenjem na daljavo dosegamo primerljive učinke, je mit, ki morda velja za manjšino otrok in mladostnikov, pa še v to vse manj verjamem. Velika večina pa je z vsakim tednom pouka na daljavo bolj prikrajšana,« navaja v široko deljenem videoposnetku. »Pouk na daljavo je vse večja farsa. Mnogi tisti, ki so se dolgo trudili, enostavno ne zmorejo več. Med njimi je vse več otrok, ki zaradi dolgotrajnega učenja na daljavo niso le prikrajšani, temveč ranjeni.«

Čakanje z glavo v pesku

Trimesečno zaprtje šol bi lahko in morali izkoristiti za izboljšanje razmer za vrnitev otrok. Po mnenju dekana ljubljanske Pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca vrnitev učencev prve triade sploh ne bi smela pomeniti posebnega izziva in bi jo morali izvesti že zdavnaj. »Šole imajo dovolj učilnic, ki jih lahko uporabijo za prvo triletje. Če se oddelki razdelijo na polovico, bo v učilnicah med učenci varna razdalja. Verjetno si pri izvedbi pouka lahko pomagajo tudi z učitelji podaljšanega bivanja, zagotovo pa bi bilo ponekod treba zaposliti dodaten pedagoški kader.« To je sistemska rešitev, za katero mora poskrbeti resorno ministrstvo. »Predvidevam, da prostorske zmožnosti šol omogočajo še vračanje učencev 4. in 5. razreda,« nadaljuje Vogrinc. »Učitelji individualne strokovne pomoči in svetovalni delavci bi morali imeti možnost, da individualno oz. v manjših skupinah delajo tudi z učenci, ki imajo učne težave, z učenci priseljenci, ki se šele učijo slovenski jezik, in s tistimi učenci, ki imajo težave z računalniško opremo oziroma internetno povezavo.«

Za učence višjih razredov osnovne šole pa po njegovih besedah pride v poštev dvoizmenski pouk, seveda ob dodatnem pedagoškem kadru, ali pa kombinirani model, pri katerem bi učenci izmenično kombinirali pouka v šoli in na daljavo. Kombinirani model bi lahko bila rešitev tudi za dijake srednjih šol.

Tveganje za hujši potek bolezni se s cepljenjem najranljivejše populacije zmanjšuje. Tveganje za dolgoročne posledice dolgotrajnega zaprtja šol pa se povečuje.

Pristojni na ministrstvu bi morali poskrbeti tudi za pripomočke in opremo, ki bo omogočala varnejšo izvedbo pedagoškega procesa. »Tak primer so čistilci zraka, zlasti za prostore, kjer naravnega prezračevanja ni mogoče zagotoviti.« Tudi to sicer zagotovo pomeni nezanemarljiv strošek, »a če izjave, da je vračanje otrok v šole prednostna naloga, niso le prazne besede, bi država pač morala zagotoviti dodaten denar«.

Ko smo šolsko ministrstvo vprašali, kakšne investicije v nadgradnjo čiščenja zraka v učilnicah in prezračevanje so izvedli v času zaprtja šol, smo dobili odgovor, da so v začetku novembra »vrtcem in šolam posredovali obvestilo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, z namenom ponovnega povabila vseh zaposlenih k odgovornemu ravnanju in spoštovanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Enako smo jih s priporočili NIJZ seznanili z okrožnico.« Učilnice in hodniki so praviloma opremljeni s plakati in drugimi slikovnimi prikazi zaščitnih ukrepov, so še dodali.

»Vtis je, da se samo čaka, kdaj bo epidemija dovolj izzvenela,« pravi dr. Damjan Štefanc, strokovnjak za pedagogiko z ljubljanske Filozofske fakultete. »Če bi bilo izobraževanje razumljeno kot ena najvišjih političnih in družbenih prioritet, bi politika aktivno iskala – in prepričan sem, da bi jih tudi našla – rešitve, ki bi omogočile kasnejše zapiranje šol in njihovo čimprejšnje odpiranje.« Poiskali bi ustrezne prostore, zagotovili dovolj kadra, dovolj materialnih sredstev in vse ostalo, kar je potrebno, da mladim zagotovimo tudi v teh časih dovolj kakovostno izobrazbo, pravi Štefanc. »V tako majhni in teritorialno obvladljivi državi to ne bi smelo biti poseben problem. V Sloveniji nas je vseh skupaj za eno newyorško mestno četrt, a s protikoronskimi ukrepi mešetarimo in opletamo, kot bi nas bilo najmanj za polovico Rusije.«

Epidemiologi za odprtje šol do 5. razreda

Razumljivo je, da morajo odgovorni pri odločanju o vračanju otrok v šole upoštevati tudi mnenje zdravstvene stroke, ki jo ob vrnitvi otrok v šole skrbi predvsem vnovično povečevanje števila okužb. Vendar pa mnenja najbolj pristojnih zdravstvenih strokovnjakov, epidemiologov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, že več mesecev ne upoštevajo.

»Mnenje epidemiološke stroke na NIJZ, ki ga podamo vedno, kadar smo vprašani, je že od sredine novembra 2020 nespremenjeno. Vsaj predšolskim otrokom in prvim petim razredom naj se čim prej omogoči šolanje.« To je njihovo uradno mnenje, ki so ga prejšnji teden samoiniciativno poslali nadrejenim in predstavnikom ministrstva za zdravje. Pod dokument, ki smo ga pridobili, je podpisan vodja Centra za nalezljive bolezni dr. Mario Fafangel.

Pogoji, ki jih navajajo za odprtje vrtcev in šol, so vse prej kot neizvedljivi – upoštevanje higienskih priporočil, odgovorno ravnanje v primeru zaznanih okužb, dostopno testiranje zaposlenih s hitrimi testi in njihova uvrstitev na prednostni seznam za cepljenje.

Ker se predstavniki vlade pri branjenju pred obtožbami o prepočasnem odpiranju šol branijo tudi s pozivi zaskrbljenih staršev, ki jih skrbi za zdravje otrok in ogroženih sorodnikov, epidemiologi ponujajo rešitev, h kateri so očitno v internih dokumentih pozvali že večkrat, a jih niso poslušali. »Ponovno predlagamo, da za učence, ki jim obiskovanje pouka s sovrstniki predstavlja preveliko tveganje, MIZŠ preuči možnost izvajanja pouka na daljavo, ki bi bilo vodeno na regionalni ali nacionalni ravni.«

Vrtci delujejo že skoraj normalno

Kljub temu da naj bi bile vzgojno-izobraževalne ustanove zaradi epidemije zaprte, so bili vrtci po državi ves čas odprti za nujno varstvo otrok. A občine so si dokazovanje nujnosti varstva interpretirale vsaka po svoje. V vrtcih je bilo v zadnjih tednih vse več otrok, katerih starši so se morali vrniti na delovno mesto ali pa preprosto niso več zmogli dvojnih obremenitev ob delu od doma. Po podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije je bilo prejšnji teden v varstvu 28 odstotkov otrok. Prvi teden zaprtja je bilo v nujnem varstvu zgolj nekaj več kot pet odstotkov otrok.

Potrebe po varstvu rastejo predvsem v večjih mestih. V Ljubljani je denimo delež otrok v vrtcih ta teden že presegel 40 odstotkov, kar je pravzaprav primerljivo z običajnim januarjem, ko po vrtcih navadno krožijo respiratorne okužbe. V Sindikatu vzgoje in izobraževanja na podlagi teh številk ugotavljajo, da »ne gre več zgolj za nujna varstva«.

Vrtce smo, medtem ko smo se pogovarjali o nujnosti odpiranja šol, pravzaprav vmes potihem odprli. Skupine otrok so manjše in se med seboj ne mešajo. V vrtec smejo priti izključno otroci brez kakršnihkoli sumljivih simptomov. V Ljubljani so zaposlenim nedavno omogočili hitro testiranje.

To vse so ukrepi, ki bi jih z nekaj iznajdljivosti pri iskanju ustreznih prostorov in odločenosti uvedli tudi ob vrnitvi učencev v šole. Dokaz, da je delovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov možno tudi v zimskih mesecih med epidemijo, imamo pred nosom.

Odplačevanje dolga

Cepljenje starejše populacije dokaj dobro napreduje. V domovih starejših občanov so vsaj do neke mere zaščiteni že praktično vsi varovanci, bodisi zaradi prebolelih okužb bodisi zaradi cepljenja. Tveganje za hujši potek bolezni se s cepljenjem najranljivejše populacije zmanjšuje. Tveganje za dolgoročne posledice dolgotrajnega zaprtja šol pa se povečuje.

»Prav je, da z ukrepi ščitimo ranljive skupine,« svoj nagovor zaključi dr. Katja Košir. »A ranljiva skupina je tudi del otrok in mladostnikov. Če bodo šole ostale zaprte, bo ta delež vse večji. Otroci in mladostniki so svoj dolg v tej zgodbi že odplačali. Omogočite jim, da se vrnejo v šole.«

Če bomo po odprtju šol imeli opravka s povečanjem števila okužb, bomo vsaj vedeli, da so v zameno za to otroci deležni primernega izobraževanja in da so številni starši razbremenjeni dvojnih služb. Doslej smo se lahko tolažili le s tem, da imamo bolj urejene pričeske.