Akcijski načrt za Slovenijo: »Zelo ostri ukrepi Janševe vlade niso zajezili žarišč širjenja okužb«

Posvetovalna skupina Koalicije ustavnega loka (KUL) je oblikovala akcijski načrt ukrepov za spopad z epidemijo Covid-19

Posvetovalna skupina Koalicije ustavnega loka (KUL) za Covid-19 je danes objavila akcijski načrt ukrepov za spopad z epidemijo. "Po dvanajstih tednih zaprtja javnega življenja je več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni, kar se kaže med drugim v visokem številu bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje," so pri posvetovalni skupini KUL zapisali v sporočilu za javnost.

"Država ni klinika in celotne populacije ni mogoče obravnavati kot bolnikov. Ob tako močni razširjenosti virusa doma in v drugih državah virusa ni mogoče izkoreniniti, potrebno se je naučiti živeti z njim in izvajati ukrepe, ki povzročajo najmanjše družbene in ekonomske stroške ter negativne posledice na javno zdravje."

Zapisali so, da očitno zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb, ne na delovnih mestih ne v družinah, in dodali, da pristojni nimajo nobenega odgovora, zakaj ukrepi v Sloveniji ne delujejo, "za razliko od ostalih držav v Evropi, tudi sosednjih, kjer so kljub bistveno milejšim ukrepom uspeli hitro znižati pojavnost okužb in jo držijo na nizki ravni".

Spodaj objavljamo celotno besedilo. 

KUL: Akcijski načrt ukrepov za spopad z epidemijo Covid-19

Po dvanajstih tednih zaprtja javnega življenja je več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni, kar se kaže med drugim v visokem številu bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Očitno je, da zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb, ne na delovnih mestih ne v družinah. To pomeni, da ukrepi, kot so omejitev gibanja med občinami in regijami, omejitev izhoda med 21. in 6. uro, zaprtje vrtcev in šol, zaprtje vseh trgovin z nenujnimi proizvodi, omejitev javnega prevoza, nošenje mask na prostem, ne delujejo. Ob tem, da ti ukrepi očitno niso imeli učinka na zmanjšanje števila okužb, pa ustvarjajo »pandemsko utrujenost« in nepripravljenost prebivalcev, da sledijo nesmiselnim ukrepom, ki načenjajo princip enakosti.

Prav tako pa pristojni nimajo nobenega odgovora, zakaj ukrepi v Sloveniji ne delujejo – za razliko od ostalih držav v Evropi, tudi sosednjih, kjer so kljub bistveno milejšim ukrepom uspeli hitro znižati pojavnost okužb in jo držijo na nizki ravni.

Država ni klinika in celotne populacije ni mogoče obravnavati kot bolnikov. Ob tako močni razširjenosti virusa doma in v drugih državah virusa ni mogoče izkoreniniti, potrebno se je naučiti živeti z njim in izvajati ukrepe, ki povzročajo najmanjše družbene in ekonomske stroške ter negativne posledice na javno zdravje.

Akcijski načrt prinaša spremembo strategije. Temelji na dejstvu, da ni smiselno nadaljevati s sedanjimi ukrepi ali jih še okrepiti (denimo z omejitvijo radija gibanja), ker bo to samo še povečalo odpor med prebivalstvom, ne bo pa vplivalo na umiritev širjenja epidemije. Hkrati pa trenutni ukrepi povzročajo nepopravljivo škodo ljudem (zaradi omejevanja dostopa do učinkovitega izobraževanja in zdravstvenih storitev), vplivajo na javno zdravje (na psihofizično zdravje ljudi in zaradi neizvajanja nenujnih zdravstvenih storitev) ter povzročajo ekonomsko škodo (zaradi izgube delovnih mest in dodatnega zadolževanja države za financiranje subvencij gospodarstvu za zmanjševanje škode, ki nastaja zaradi nepotrebnega zaprtja vrste dejavnosti).

Strategija temelji na nadzorovanem odpiranju javnega življenja ob izvajanju splošnih in posebnih ukrepov, ki slonijo na znanstvenih dokazih: z odpiranjem vrtcev, šol in gospodarskih dejavnosti ter ukinitvijo omejitev gibanja med občinami, regijami in v nočnem času. Pri tem bodo poleg cepljenja upoštevani vsi protokoli zaščitnega ravnanja v izobraževalnem procesu, pri varnem opravljanju storitvenih in prozvodnih dejavnosti ter v športnih aktivnostih in rekreaciji.

V primeru lokalnih izbruhov okužb strategija predvideva začasno lokalno zaprtje določene geografske enote, vendar le na podlagi ocene razmer in tveganja.

Spremembo strategije omogoča tudi začetek cepljenja ranljivih skupin prebivalstva ter posameznih profilov zaposlenih, ključnih za delovanje vseh sistemov države.

Akcijski načrt predvideva:

1. vzpostavitev nove svetovalne skupine Ministrstva za zdravje pod vodstvom epidemiološke stroke,
2. takojšnjo odpravo nedelujočih omejitev,
3. takojšnje odpiranje vrtcev in šol in večine gospodarskih dejavnosti,
4. bolj dodelano strategijo cepljenja,
5. usmeritev ukrepov na notranje prostore kot glavna žarišča okužb (delovna mesta, šole, DSO, družine) in zaščito ranljivih skupin (65+, DSO, bolniki z rizičnimi boleznimi) ob ustreznejši kombinaciji ukrepov, utemeljenih na osnovi podatkov,
6. lokalizirano zaustavljanje novih izbruhov okužb.

Ključne prioritete glede ukrepov:

1. Sprememba načina in ciljanja komunikacije
2. Odprava dokazano neučinkovitih ukrepov
3. Jasna dinamika in strategija cepljenja
4. Okrepitev ostalih zaščitnih in preventivnih ukrepov
5. Krepitev samozaščitnega vedenja in znanja o preprečevanju prenosa in širjenja okužb s Covid-19 med prebivalstvom
6. Skrb za starejše od 65 let in osebe z dejavniki tveganja za težji potek Covid-19, ki živijo v večgeneracijskih skupnostih
7. Preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu
8. Preprečevanje preobremenjenosti bolnišničnih kapacitet

1 / Sprememba načina in ciljanja komunikacije

Stanje: Posledica dolgo trajajočih ukrepov za omejevanje širjenja virusa je pandemska utrujenost. Kratkoročno se ljudje prilagodijo na velike spremembe v načinu življenja, na dolgi rok pa se možnosti prilagajanja zmanjšujejo. Potrebno je povrniti motivacijo za upoštevanje zaščitnih ukrepov. Ukrepi v tej točki ciljajo k znižanju okužb v širši populaciji.

Ukrepi:

• Sprememba sestave vladne svetovalne skupine: namesto klinikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni, imenovati strokovnjake, ki se ukvarjajo z učinkovitim preprečevanjem širjenja epidemije. Ožja delovna skupina naj bo zdravstvena, s prevladujočim vplivom epidemiologov (v njej še infektologi, pulmologi, imunologi). V širši, multidisciplinarni skupini naj sodelujejo še statistiki, sociologi, psihologi, pedagogi, strokovnjaki za komunikacijo, ekonomisti, pravniki, etiki, poznavalci zdravstvenega managementa in drugi.
• Za sodelovanje prebivalstva je ključno zaupanje v strokovno skupino in ukrepe, ki ga je mogoče doseči s s sočutnim in poljudnim obveščanjem ter razumljivim utemeljevanjem ukrepov, a tudi priznanjem storjenih napak.
• Namesto prepovedi, odlokov in kazni prositi prebivalce, naj s svojim vedenjem pomagajo zamejiti širjenje bolezni. Pokažimo ljudem, da so zaupanja vredni in da spoštujemo njihovo integriteto: brez njih ne moremo zajeziti epidemije!
• Z ukinitvijo nedelujočih, a omejujočih ukrepov, bi med prebivalce vnesli nekaj sprostitve, ki bi jih spodbudila k temu, da se kot odgovorni posamezniki še naprej držijo omejitev, pomembnih za omejitev širjenja virusa.
• Povečana splošna in ciljana komunikacija uporabe zaščitnih ukrepov prek vseh medijev in platform.

2 / Odprava dokazano neučinkovitih ukrepov

Stanje: Del ukrepov le revoltira in ruši zaupanje ter otežuje ljudem življenje, ni pa dokazov, da bi učinkovali. Zato je potrebno te ukrepe odpraviti ob hkratni zagotovitvi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov in protokolov ravnanja.

Ukrepi:

• Takojšnja splošna odprava omejitve gibanja med občinami in regijami.
• Ukinitev omejitve gibanja na prostem v nočnem času (»policijska ura«).
• Takojšnje odprtje vrtcev in šol (za vse letnike OŠ in zaključni letnik SŠ). Potrebno je prioritetno začeti s cepljenjem vzgojiteljev in učiteljev. Ob tem je treba v skladu s priporočili NIJZ (ki ostajajo priporočila – upošteva se jih v mejah zmožnosti) ob sodelovanju ravnateljev dosledno uveljavljati vse zaščitne in preventivne ukrepe:
• redno testiranje zaposlenih,
• pravila samozaščitnega vedenja,
• upoštevanje medosebne razdalje,
• umivanje rok,
• higiena kašlja,
• pravilno nošenje mask (najmanj FFP2 za učitelje),
• deljene skupine in večizmenski pouk,
• ureditev učilnic,
• izvajanje malic in kosil v več izmenah.
• Posebnega pomena je pravilno prezračevanje prostorov, zato je potrebno v vseh šolah preveriti, kako izvajajo prezračevanje in ga v skladu z ugotovitvami izboljšati.
• Čim več dejavnosti naj se načrtuje zunaj.
• Splošno odprtje vseh trgovin in storitvenih dejavnosti ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, učinkovitem prezračevanju in omejitvi števila kupcev.
• Ponovna sprostitev javnega prevoza ob upoštevanju zaščitnih ukrepov.
• Takojšnja sprostitev rekreativnih dejavnosti oziroma športov, s poudarkom na aktivnostih, ki se izvajajo na prostem, vključno z odprtjem smučišč (ob upoštevanju zaščitnih ukrepov).

3 / Jasna dinamika in strategija cepljenja

Stanje: Cepljenje je zelo pomemben, vendar le eden od preventivnih ukrepov za preprečevanja prenosa in širjenja virusa. Pomembno je izboljšati izvedbo cepljenja, hkrati pa ob cepljenju izvajati vse druge preventivne ukrepe in ukrepe za zdravljenje blagih ali težjih simptomov okužbe, s katerimi imajo države pozitivne izkušnje in jih priporoča stroka.

Ukrepi:

• Vlada naj objavi dinamiko razpoložljivosti cepiva (koliko odmerkov cepiva dnevno bo na voljo v naslednjih mesecih) in kakšen bo potek cepljenja po ciljnih skupinah.
• Potrebujemo centralno evidenco naročanja na cepljenje (ne pa, da vsak zdravstveni dom razvija svojo e-aplikacijo: treba je uporabiti najboljšo prakso e-aplikacije za naročanje in jo prenesti na vse lokalne zdravstvene centre) ter centralno vodenje cepljenja.
• Prioritete za cepljenje (stanovalci in osebje v DSO, zdravstveno osebje v stiku s pacienti, v nadaljevanju ostale starejše osebe in kronični bolniki ) doslej so bile pravilne, je pa potrebno takoj vključiti tudi osebje v vrtcih in šolah.
• Morebitne spremembe strategije cepljenja naj bodo izključno znotraj priporočil proizvajalcev (uporaba 6. doze v viali; 2. odmerek se lahko zamakne z 21 na 28 dni ali celo na 42 dni), sicer tvegamo manjšo učinkovitost cepljenja, za katero proizvajalci cepiv ne bodo odgovorni.
• S cepljenjem na delovnem mestu naj se ukvarja medicina dela: presoditi mora tveganja na delovnem mestu glede izpostavljenosti okužbi oziroma širjenja bolezni pri delu in odrediti zaščitne ukrepe, med njimi lahko tudi obvezno cepljenje določenih poklicnih kategorij (tveganih skupin in poklicev, ki pridejo v stik z veliko uporabniki).
• Pri spodbujanju za cepljenje je ključna vloga osebnega zdravnika, saj pozna populacijo in zdravo osebo prepriča o koristnosti cepljenja.
• Pri zaželeni intenzivnejši dinamiki dobave cepiva pa je potrebno osebnim zdravnikom nuditi podporo in vzpostaviti večje cepilne centre (športne dvorane), v katerih se bo hitro cepilo veliko ljudi.
• Zaradi enakopravnosti proporcionalno deliti cepivo po številu prebivalcev (glede na opredeljene prioritete za cepljenje) po cepilnih točkah.

4 / Okrepitev ostalih zaščitnih in preventivnih ukrepov

Stanje: Cepljenje bo ob sedanji dinamiki dostopnosti cepiva do poletja zajelo le del populacije. Zato je potrebno okrepiti ostale zaščitne ukrepe.

Ukrepi:

• Stalno osveščanje prebivalstva o načinih prenosa in širjenja SARS-CoV-2 in samozaščitnih ukrepih.
• Uporaba zaščitnih protokolov za posamezne dejavnosti, zlasti prezračevanje zaprtih prostorov in merjenje prezračenosti z merilci CO2 v javnih prostorih (učilnice, nakupovalna središča, delovna mesta)
• Hitri antigenski testi so primerni le za simptomatske osebe, množično testiranje ni smiselno. Testiranje mora biti vedno povezano s sledenjem in takojšnjo izolacijo pozitivnih (WHO kritična do primera Slovaške!)
• Preveriti učinkovitost profilaktičnih metod in metod zdravljenja blagih in težjih simptomov z zdravili, ki so se izkazala kot učinkovita v drugih državah (ivermektin, hidroklorokin) ter tako zmanjšati pritisk na hospitalizacijo obolelih. Pred javnim komuniciranjem priporočil nujen strokoven konsenz z infektologi!
• Priporočiti uporabo drugih preventivnih ukrepov za povečanje odpornosti (priporočila protokolov preventive – cink, vitamina C in D).
• Izvajati je treba lokalne karantene: prepoved gibanja zdravim osebam, ki so bile v stiku z okuženo osebo. Zagotoviti 100% nadomestilo dohodka (iz sredstev ZZZS) za čas izostanka z dela ne glede na vir okužbe.
• Možnost začasnega lokalnega zaprtja določenih geografskih enot v primeru lokalnih izbruhov okužb (npr. zaradi novega seva).

5 / Krepitev samozaščitnega vedenja in znanja o preprečevanju prenosa in širjenja okužb s Covid-19 med prebivalstvom

Stanje: Po dosedanjih podatkih se vsaj četrtina okužb širi znotraj družin. Okužbe s Covid-19 se bodo ne glede na predvideno cepljenje pojavljale še dolgo, zato je nujno, da je prebivalstvo stalno podučeno o samozaščitnih ukrepih oziroma o preprečevanju prenosa in širjenja virusa.

Ukrepi:

• Vzpostavitev stalne komunikacije s prebivalstvom (epidemiolog, direktor direktorata za javno zdravje ali državni sekretar na MZ).
• Poučni filmi o umivanju in razkuževanju rok, pravilnem nošenju, natikanju in snemanju mask, zračenju, vzdrževanju medosebne razdalje ter prikazi prenosov okužb s kapljicami in aerosolom.
• Spodbujanje telesne aktivnosti, posebej mladih.
• V primeru izjemnega porasta (zaradi morebitnega novega seva) vzpostavitev večjega klicnega centra (nad 400 ljudi) za izvajanje epidemiološkega poizvedovanja (anketiranje okuženih in sledenje stikov po standardni metodi z angažmajem študentov naravoslovnih in družboslovnih smeri ob ustreznem izobraževanju in pod vodstvom izkušenega epidemiologa).
• Napovedati prebivalstvu, da bo po sproščanju v primeru novega lokalnega porasta števila okužb in hospitalizacije sledilo:
• intenzivno epidemiološko sledenje
• morebitno lokalno zapiranje območij
• morebitno lokalno zapiranje šol.

6 / Skrb za starejše od 65 let in osebe z dejavniki tveganja za težji potek Covid-19, ki živijo v večgeneracijskih skupnostih

Stanje: V to kategorijo poleg starejših od 65 let sodijo tudi osebe s kroničnimi nalezljivimi boleznimi ter osebe s tveganimi boleznimi, ne glede na starost, npr. osebe s sladkorno boleznijo, debele osebe, osebe s kroničnimi pljučnimi boleznimi, onkološki bolniki. Pristop je namenjen vsem družinam, ki imajo v svoji sredi rizičnega starejšega bolnika, ki še ni bil cepljen.

Ukrepi:

• Izobraževanje družin, kako zavarovati starejše oziroma osebe s povečanim tveganjem (socialni mediji, TV oddaje, radijske oddaje, direktna pošta), kako se zaščitno obnašati (stalne TV-oddaje o samozaščitnih ukrepih, umivanju in razkuževanju rok, nošenju obraznih mask, posebna soba za starejše, zračenje, po potrebi tudi s prenosnim čistilnikom zraka, izogibanje stikov z mlajšimi člani gospodinjstva, ki hodijo na delo ali v šolo...).
• Do cepljenja naj se rizične osebe izogibajo zaprtim javnim prostorom; neizogibno druženje naj se izvaja na prostem med sprehodom in ustrezni varnostni razdalji.
• Zagotoviti zaščitno opremo (FFP2).
• Takojšnje spodbujanje izvajanja rekreacije na prostem.

7 / Preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu

Stanje: Ta čas se okužbe dogajajo v zaprtih prostorih – poleg DSO predvsem na delovnih mestih. Po dosedanjih podatkih se vsaj četrtina okužb zgodi na delovnih mestih. Ljudje hodijo okuženi v službo bodisi zato, ker ne vedo, da so okuženi (predsimptomatski) ali celo bolni (z znaki okužbe dihal ali prebavil), bodisi zato, ker si ne morejo privoščiti, da bi ostali doma (le 80% bolniško nadomestilo). Delodajalci niso motivirani za ugotavljanje okužb med zaposlenimi, da jim ni treba kriti 100% nadomestila v breme podjetja.

Ukrepi:

• Stimuliranje delodajalcev in zaposlenih, da zaposleni ne prihajajo na delo, če so bili v stiku z okuženimi ali s simptomi bolezni (kašljanje, kihanje, izcedek iz nosu, oči, vročina, bolečine v mišicah in sklepih, slabo počutje, driska). Odredi se jim delo od doma.
• Delo od doma. Spodbude delodajalcem in dodatek delavcem. Organizacija sestankov, izobraževanj in drugih srečanj izključno na daljavo.
• Obveznost delodajalca, da zaposlenim zagotovi uporabo FFP2 mask v skupnih prostorih, namestitev infografik o pravilni uporabi.
• Vzpostaviti protokol stalnega in pravilnega zračenja zaprtih prostorov, vzpostavitev prezračevanja navzven ali vgraditev HEPA filtrov, kjer je to možno, v obstoječo klimatizacijo. Učinkovito zračenje naj postane pogoj za odpiranje določene dejavnosti. Menjava zraka (tudi s tehnološko investicijo) v zaprtih prostorih.
• Enotna ureditev bolniškega nadomestila ne glede na kraj okužbe (na delovnem mestu ali izven njega): 100% bolniško nadomestilo za prvih 14 dni, ki ga krije ZZZS. Vzpostaviti varno pot prijave, ki ščiti delavca, če ga delodajalec ne pusti v izolacijo ali karanteno.
• Pri zaposlenih z minimalno plačo naj se bolniško nadomestilo poveča, saj 20-30% eksistenčno usodnih sredstev zaposleni dobijo z dodatkom za malico in prevoz.
• Uvedba rednega testiranja zaposlenih s hitrimi testi v dogovoru s pooblaščenim zdravnikom medicine dela, prometa in športa, glede na epidemiološko situacijo v podjetju. Državno sofinanciranje nakupa hitrih testov.
• Delodajalce se zaveže za izvajanje nadzora uporabe oziroma izvajanja zaščitnih ukrepov. Inšpekcija na delovnem mestu nadzoruje varnost in protikoronske ukrepe:
• Namestitev razkužilnikov za roke ob vstopu na delovno mesto; povsod, kjer pričakujemo natikanje/snemanje mask.
• Vzdrževanje medosebne razdalje 1,5 m na delovnem mestu, kjer je možno, in namestitev pregrad iz pleksi stekla, kjer razdalje ni možno zagotoviti.
• Skrb za redno čiščenje in zračenje sanitarij, namestitev razkužil, mila in brisač za enkratno uporabo.
• Prostor za malico organizirati na način varne razdalje, uporaba pleksi stekel, določiti maksimalno število prisotnih na prostor. Začasn ukiniti neformalne prostore zbiranja »ob kavi«.

8 / Preprečevanje preobremenjenosti bolnišničnih kapacitet

Stanje: Sedanja zgornja meja hospitalizacije (1.200 - 1.300 postelj) je rezultat operativne učinkovitosti zdravstvenega sistema: v januarju 2021 zagotovljenih 1.500 postelj omogoča večjo fleksibilnost ukrepov. Bolnišnice delajo s 60 % zmogljivostjo, tudi posteljno, saj ne izvajajo rednih zdravstvenih programov (operacij, specialistično-diagnostičnih pregledov). Problem je zdravstveni kader: zaradi obolevnosti, pri negovalnem kadru pa še posebej odsotnosti zaradi nege otrok, ker so zaprti vrtci in šole.

Ukrepi:

• Redno testiranje zaposlenih ob prihodu v službo (glede na epidemiološko situacijo).
• Zaradi prevencije pri enem od dosedanjih virov okužb zagotoviti zadosti zaščitne opreme v domovih: testi, maske in druga zaščitna oprema.
• Zagotovitev dodatnega zdravstvenega kadra v domovih. Več negovalnega kadra bi dobili že s pričetkom delovanja vrtcev in šol.
• Nadaljna krepitev posteljnih kapacitet z vzpostavljanjem začasnih bolniških oddelkov na novih lokacijah. Dodatna varnostna mreža postelj (in kadra), vendar ne na račun zmanjševanja dostopnosti za druga obolenja.
• Vzpostavitev post-Covid oddelkov za zdravljenje in nego (tudi v zdraviliščih).