Karl Erjavec čaka

Jože Možgan je bil nekoč poslanec združene stranke SLS + SKD. Bilo je pred dobrimi 20 leti, v času, ko se je v parlamentu, kot se od časa do časa zgodi, dogajala prava drama. Tedanji premier Janez Drnovšek je izgubil podporo, parlament pa je iskal novega mandatarja. Ni šlo ne v prvem ne v drugem glasovanju. Šele v tretje je Andrej Bajuk dobil 46 glasov. Podprl ga je tudi Jože Možgan. A ni glasoval sam, zaradi bolezni je njegovo volilno voljo izrazila žena. Glasovanje so opravili ob »smiselni uporabi« 79. člena zakona o volitvah, ki volivcu omogoča, da »pripelje s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico«. Takrat se s tem ni nihče zares ukvarjal. Pomemben je bil izraz poslančeve volje. Kar je seveda prav, navsezadnje so pred leti nekaj časa v parlament iz zapora vozili tudi Janeza Janšo, da je lahko glasoval.

Leta 2021, toliko let kasneje, je v Sloveniji razglašena epidemija. Več poslancev je zbolelo, zadnji med njimi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Tako kot takrat se tudi danes poslanci preštevajo, tako kot takrat se tudi danes išče možnost novega mandatarja. Ko se je lani spomladi pojavil koronavirus, je evropski parlament nemudoma spremenil postopke glasovanja, sestalo se je predsedstvo parlamenta, vodje političnih skupin, dogovorili so se o protokolu in poslancem omogočili glasovanje od daleč. To velja tudi za tajno glasovanje. Tako so recimo po posebnem varnostnem protokolu izvolili evropsko komisarko Mairead McGuinness. Podobno so storili parlamenti drugih evropskih držav.

Lani je poslovnik spreminjal tudi slovenski parlament, poslanci so omogočili oddaljene seje in glasovanje na daljavo, ampak le o zadevah, »o katerih se glasuje z javnim glasovanjem«. Tajnega glasovanja na daljavo niso omogočili.

Glasovanje o nezaupnici je v slovenskem parlamentu tajno. Karl Erjavec, ki je v torek začasno umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade, je zatrdil, da bo nezaupnico v parlament znova vložil, ko bo omogočeno glasovanje vseh poslancev, ki so nezaupnico podpisali. Tudi zdaj odsotnega Matjaža Hana.

Z vidika demokracije je takšna želja logična, v državi je razglašena epidemija, glasovanje o nezaupnici, izbira nove vlade je ena izmed najpomembnejših nalog izvoljenih poslancev. Za omogočanje tajnega glasovanja od daleč bi se morali zavzemati vsi poslanci, kako je to speljano, pa je stvar tehnične izvedbe. Navsezadnje, če raba spletnih povezav ni varna, lahko odsotne poslance na domovih obiščejo člani posebne leteče volilne komisije.

Kdor je mislil, da bo menjava vlade Janeza Janše nekaj lahkega, se je zmotil. Janša je avtoritarni politik, nič mu ni sveto, naredil bo vse, da ostane na oblasti. Na drugi strani imamo šibko opozicijo, razdrobljeno, včasih brezvoljno. Šibki pa so tudi Janševi koalicijski partnerji. Zato se Janša vsaj za zdaj posmehuje vsem, ki načenjajo njegovo moč.

Vendar vodi manjšinsko vlado, njegova monolitnost je načeta, ohlapna koalicija KUL pa, morda mukoma in počasi, pridobiva poslance. Ko se bo torej v prihodnjih dneh odločalo, ali omogočiti tajno glasovanje od daleč in ali to velja samo za tiste, ki so okuženi s koronavirusom, je treba vedeti, da bo zadaj politični premislek, kako lahko volilni postopek vpliva na izid glasovanja o nezaupnici.

Težave z organiziranjem glasovanja ne kažejo samo na diletantstvo političnega razreda – vse te stvari, glasovanje, varnostni protokoli, pravila, bi morale biti urejene že pred meseci, za kar je najbolj odgovoren anemični predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Vse te težave kažejo tudi, kako je treba o demokraciji vseskozi razmišljati, jo dopolnjevati, izboljševati.