Neodvisni Sledilnik

Po novem lahko Sledilniku pomagate tudi z donacijami

Največje pozornosti deležna dejavnost Znanstvenega društva Sledilnik je spletna stran sledilnik covid-19 (sledilnik.org), projekt zbiranja, analiziranja in objavljanja podatkov o širjenju koronavirusa v Sloveniji.

Kot poudarjajo v društvu, so pravilno zbrani ter sproti in transparentno objavljeni podatki ključnega pomena za učinkovit odziv sistemov javnega zdravja. Zgolj objavljanje števila okuženih in sporočanje ukrepov, kot smo vajeni na vladnih tiskovnih konferencah, večinoma nima širšega konteksta, nemalokrat pa ne repa ne glave.

Ekipe Sledilnika ne sestavljajo le zdravniki in programerji, temveč tudi strokovnjaki in drugi praktiki iz zelo različnih področij, tudi zunaj znanosti. A prav skupna ocena iz več zornih kotov je ključna za objektivnejšo presojo. Projekt je z zbiranjem podatkov začel Luka Renko, zdaj pa v njem prostovoljno in dejavno sodeluje od 20 do 45 ljudi. Nastaja z množičnim prostovoljnim sodelovanjem (t. i. crowdsourcingom), pri katerem lahko vsak prispeva po svojih močeh, v ekipi pa poleg zdravnikov sodelujejo tudi biologi, podjetniki, inženirji, oblikovalci, psihologi, novinarji in drugi znanstveniki ter strokovnjaki.

S prispevkom jim lahko zdaj pomagate tudi vi. Več informacij o donacijah boste našli na spletni povezavi na navedeni spletni strani. Če zaradi slabšega finančnega položaja denarno ne morete prispevati, a ste na katerem od želenih področij strokovnjak, lahko stopite v stik z njimi in ponudite sodelovanje.

Ekipa Sledilnika je decembra lani iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejela priznanje jabolko navdiha. Renko je takrat poudaril, da je nujno izboljšati komuniciranje o covid-19 ter bolje urediti prosto dostopnost in strojno berljivost podatkov javnih institucij. Po njegovem bi morali leto 2021 začeti s konkretnimi premiki v razmišljanju in vodenju države, saj problemov 21. stoletja ni mogoče učinkovito reševati z orodji 20. in miselnostjo 19. stoletja.

Član Sledilnikove ekipe Aleks Jakulin je za Mladino dodal, da lahko več strok skupaj sestavi najboljšo razlago podatkov, vendar ne smejo biti ideološko obremenjene. »Naša prednost je tudi ta, da smo neodvisni. V rokah politike lahko kaj kmalu postaneš podrepnik, odvisen od sredstev. Tudi univerze so precej specializirane, saj so ponekod denimo zgolj zdravniki ali zgolj fiziki. Ko imaš širši problem, kot je epidemija, ti pri razlagi podatkov, ki jo ponudi zgolj ena stroka, manjkajo koščki celotne slike,« je pojasnil.