22. 1. 2021 | Politika
Vložena interpelacija ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja
»Neodgovorno delo v času epidemije na področjih domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil«
Minister za delo Janez Cigler Kralj, nekdaj luciden pisec na portalu Iskreni.net
© arhiv Mladine
Poslanci iz LMŠ, SD, Levice in SAB so v DZ vložili interpelacijo ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Očitajo mu neodgovorno delo v času epidemije na področjih domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil. Kljub povabilu k sopodpisu niso podpisali poslanci iz vrst DeSUS. Prav tako svojega podpisa ni prispeval poslanec SD Dejan Židan, ki je po napovedih tudi na glasovanju ne bo podprl.
Ta namreč meni, da si marsikateri minister aktualne vlade interpelacijo "zasluži bistveno prej kot minister Cigler Kralj, še najbolj pa celotna vlada".
"Imam pa tudi pozitivno izkušnjo sodelovanja z ministrom Ciglerjem Kraljem, ko sem vložil v proceduro zakon, ki bo res pomagal marsikateremu invalidu. Gre za spremembo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji invalidov. Minister ob tem ni reagiral kot član koalicije proti opozicijskemu poslancu, temveč kot človek, ki želi stvari izboljšati, in to cenim," je navedel. Na vprašanje, ali to pomeni, da interpelacije ne bo podprl tudi na glasovanju, pa je za STA odgovoril, da je to povezano.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je za STA pojasnil, da interpelacije še niso proučili, odločitev "na vrat na nos" pa niso želeli sprejemati. Zato je pred vložitvijo niso podpisali.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v današnji izjavi za medije po srečanju predsednikov strank KUL dejal, da je sicer njihov glavni cilj zamenjava vlade, da pa bodo v okviru KUL vlagali interpelacije, "ker je treba opozarjati na slabo delo ministric in ministrov". V naslednjem tednu je po njegovih besedah pričakovati vložitev interpelacij.
Po prepričanju nekaterih iz opozicije bi morala biti kmalu na vrsto za interpelacijo tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec ter minister za kulturo Vasko Simoniti.
Kaj piše v interpelaciji?
Kot je razvidno iz besedila interpelacije ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so jo poslanci vložili zaradi štirih razlogov. Prvi je ministrova odgovornost za neučinkovito ukrepanje pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa v domovih za starejše.
Kot so zapisali v obrazložitvi, vlada in z njo minister Cigler Kralj "kljub zavedanju, da so zaradi polimorbidnosti in povprečne starosti, višje od 80 let, oskrbovanci domov za starejše za okužbe izraziteje dovzetni, tveganje v domovih pa veliko že samo po sebi", domovom nista posvečala izdatnejše pozornosti in skrbi. Cigler Kralj pa, kot so navedli, ni nasprotoval odločitvi takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da stanovalcev domov s sumom okužbe s koronavirusom, ki ne bodo potrebovali bolnišnične obravnave, ne bodo sprejemali v bolnišnice, ampak bodo zdravstveno oskrbo zagotavljali domovi sami.
Ob navodilu za vzpostavitev treh con v domovih pa je minister po mnenju vlagateljev "vedel, da večina domov ločenih con ne more zagotoviti, lahko je predvidel tudi posledice te nezmožnosti (torej širjenje okužb), a izdanega navodila kljub temu ni spreminjal, niti ni poskrbel za drugačno rešitev". "Drži, da vse pristojnosti, povezane z domovi za starejše, niso v rokah ministra Ciglerja Kralja, a hkrati tudi drži, da je zdravstveno plat zgrešenega ukrepanja, ki sicer sodi pod okrilje ministrstva za zdravje, očitno dopuščal," so zapisali.
Ciglerju Kralju očitajo tudi, da poleti "ni opravil svoje naloge, in sicer priprave domov za starejše na drugi val epidemije". Uvedba rednega testiranja na okužbo s koronavirusom pa da je v domovih za starejše močno zamujala. Ministru očitajo tudi, da ni protestiral ob navodilih ministrstva za zdravje, da morajo okuženi zdravstveni delavci brez simptomov zaradi reševanja kadrovske stiske nadaljevati delo, čeprav so se nanašala tudi na domove za starejše.
Drugi očitek ministru je, da ni pripravil ustreznih zakonskih predlogov in drugih pravnih aktov za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih. Po navedbah predlagateljev je odgovoren za nepripravo ustreznih predpisov, s katerimi bi ohranili socialno varnost zaposlenih in tako preprečili prihod okuženih ali obolelih s covidom-19 na delovno mesto. S tem bi širjenje virusa brez dvoma izrazito omejili.
Prav tako je po mnenju vlagateljev minister vodil neustrezen dialog s socialnimi partnerji in ni bil odziven ob predlogih določb, ki posegajo v pravice zaposlenih iz delovnega razmerja. Socialni dialog pa je po mnenju predlagateljev v času ministrovega predsedovanja ekonomsko-socialnemu svetu postal sam sebi namen, dialog zaradi dialoga, ne pa sredstvo za dosego soglasja oziroma dogovora. Do 15. maja, ko se je Ekonomsko-socialni svet sestal prvič, je vlada že sprejela, DZ pa potrdil prvi protikoronski zakon, njegovo novelo in drugi protikoronski zakon, kot primer navajajo predlagatelji.
V četrti točki pa Ciglerju Kralju očitajo koruptivno in klientelistično ravnanje pri dodeljevanju sredstev prek javnega razpisa ter posledičnega favoriziranja določene nevladne organizacije. Zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je bil minister, je bil namreč med 17 organizacijami, ki jim je petčlanska komisija ministrstva na razpisu dodelila sredstva za odpravljanje socialnih stisk v času epidemije.
Predlagatelji ob tem izpostavljajo, da je komisijo vodila članica ministrovega kabineta, torej oseba, zaposlena na ministrovo zaupanje. Sklepe o izbiri prejemnikov sredstev pa je po ministrovem pooblastilu podpisal njegov državni sekretar Cveto Uršič, ki je bil do marca 2020 zaposlen kot generalni tajnik Slovenske karitas. Pod njeno okrilje sodi tudi Nadškofijska karitas Maribor, sicer ena od prejemnic sredstev oziroma "zmagovalk" prav tega javnega razpisa, so še dodali.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.