Mamo pa krompir

Konzumova štabna eksperimentalna kuhinja obratuje do preklica ukrepov za ustavitev širjenja novega koronavirusa in ponovnega odprtja gostinskih obratov po državi.

Sestavine

Za resno hrustljav pečeni krompir:

 • 1 kg krompirja
• žlička soli
• četrt žličke sode bikarbone
• maščoba po izbiri (račja, svinjska ali kurja mast, olivec, maslo ali kombinacija)

Za hasselbackpotatis:

• 4 veliki podolgovati krompirji
• 70 g masla (ali olivnega olja ali račje ali kakšne druge masti)
• sol, poper

»Daj Ello in Louisa gor, pa naj užgeta potejto-potato tomejto-tomato in Let’s Call The Whole Thing Off!« je glasbeni referent zapovedal manualnemu upravitelju džuboksa Konzumove štabne eksperimentalne kuhinje. Zaprepadeni smo namreč gledali v števec epizod druge sezone zaporniške kuharije in ugotavljali, da smo že prebili dvakratnik pomladanske karantenijade in se zaradi tega začeli spraševati, ali bomo – če/ko bo to spet mogoče – sploh še znali normalno presojati gostinsko ponudbo ali bomo vzhičeno razmetavali superiorne pridevnike že zgolj zato, ker nam bo kdo kaj skuhal in prinesel k mizi na krožniku, ne v kartonu. Da nam standardi ne bi preveč padli, je poskrbel dežurni kuhar, ki je uprizoril dve odlični vaji v pečičnem obdelovanju najbolj gmajn gomolja.

Najprej nas je podučil o potrebnih korakih, da človek iz pečice potegne resno hrustljav pečeni krompir. Takole je treba: krompir olupi in nareži na enako velike kose (glej sliko), te operi in odlij prvo, motno škrobnato vodo. V kastroli zavri liter vode, jo posoli, vanjo stresi še sodo bikarbono, dodaj krompir in nežno kuhaj do mehkega – kakšnih deset minut bo to, odvisno od velikosti kosov. Mehkobo preveriš tako, da kos krompirja zaštihaš z ostrim nožičem, in če se ti ne upira, je mehak. Krompir nato odcedi in ga vrni v kastrolo, ki naj na čisto majhnem ognju odkrita ždi še minuto ali dve, da se vsebina čim bolj osuši, nakar jo prelij z izbrano maščobo (ne šparaj preveč,kakšen švohcen deci olja ali ekvivalent maščobe naj kar bo). Posodo pretresi, da se maščoba razporedi, nato pa krompir stresi na s peki papirjem obložen pekač in ga razporedi tako, da bo v eni sami plasti. V na 220 stopinj segreti pečici naj nedotaknjen čepi 20 minut, nato ga z lopatko obrni in naj se peče še približno pol ure; po 15 minutah ga malo pretresi in premešaj ter pusti, da ti zahrusta pod zobmi.

Druga lekcija je pobrana iz arzenala stockholmske restavracije Hasselbacken, kjer se je leta 1953 takrat še vajenec Leif Ellison malo igral z gomoljadjo in pripravil precej spektakularno različico celega pečenega krompirja. Stvar je veliko bolj ajnfoh, kot je videti: krompir operi in obriši in se pripravi na zarezovanje: na pult vzporedno položi enako debeli kuhalnici, mednju pa krompir. Ročaja kuhalnic tu delujeta kot distančnik, ki bo poskrbel, da krompirja ne prerežeš do konca. Zdaj pa reži, pri čemer skušaj zarezovati čim bolj enakomerno, zareze naj si sledijo v razmiku nekaj milimetrov. Maslo stali in s polovico premaži krompirje, jih posoli in popopraj, deni v nepregorno posodo ali na pekač in v na 220 stopinj segreto pečico. Čez približno pol ure krompir prepenzlaj še z drugo polovico masla in ga vrni v pečico še za pol do tri četrt ure – timing je odvisen predvsem od velikosti krompirja. Ko se ti bo zdelo, da je že, ga za vsak slučaj prečekiraj po opisani metodi ostrega nožiča. Matr, mamo krompir, ane?!