Stari virus se bo počasi poslovil, nadomestile ga bodo nadležnejše različice

Virusi nenehno mutirajo. V vsakem okuženem človeku hkrati obstaja na stotine različnih mutacij virusa. Večina teh naključnih mutacij virusu ne prinese nikakršne koristi. Včasih pa se po naključju zgodi, da je mutacija koristna. Bodisi se virus lažje izogne celicam našega imunskega sistema bodisi je zaradi sprememb na genomu uspešnejši pri prenosu na nove gostitelje. Če neka sprememba virusu prinese pomembno prednost, lahko hitro prevzame primat in se razširi med prebivalstvom. V primeru virusa SARS-CoV-2 se to trenutno dogaja na več koncih sveta hkrati. Vsaj ena od teh novih različic virusa je že dosegla tudi Slovenijo.

V Londonu, prestolnici Združenega kraljestva, je bila po pisanju medicinske revije Lancet nova različica, ki so jo prvi zaznali prav Britanci, septembra odgovorna za četrtino novih okužb. Sredi decembra ji je uspelo, da si je izborila že dvetretjinski delež med okužbami. V številnih evropskih državah z zaskrbljenostjo opažajo vedno večjo prisotnost te različice virusa med domačo populacijo. V Sloveniji smo se šele ta teden zavedeli, da je pri nas prisotna vsaj od konca decembra.

Evropski voditelji so zaradi hitrega širjenja nove različice virusa zaskrbljeni. Po trenutnih ocenah so pridobljene mutacije virusu namreč omogočile učinkovitejše in hitrejše širjenje med ljudmi – virus je postal bolj nalezljiv. »Razširitev nove različice je glede na njeno prednost pri širjenju bolj kot ne vprašanje časa,« je jasen imunolog dr. Alojz Ihan.

Tanka meja med upadanjem in naraščanjem okužb

Večja nalezljivost je slaba novica. Številne države trenutno, na vrhuncu zimske sezone respiratornih virusov, komaj vzdržujejo število okužb na ravni, ki jo njihovi zdravstveni sistemi še zmorejo obvladati. Bolj nalezljiv virus bi jih ob nespremenjenih ukrepih in obnašanju prebivalstva lahko potisnil čez rob vzdržnosti. Evropski center za nadzor bolezni (ECDC) tveganje ocenjuje za zelo visoko.

Številne države trenutno komaj vzdržujejo število okužb na ravni, ki jo njihovi zdravstveni sistemi še zmorejo obvladati. Bolj nalezljiv virus bi jih lahko potisnil čez rob vzdržnosti.

V Sloveniji nam je uspelo v zadnjih tednih reprodukcijsko število virusa z veliko težavo znižati malenkost pod 1. Vsak okuženi virus se v povprečju prenese naprej na malo manj kot enega človeka. Posledično nam število okužb zelo počasi upada. A že malenkostna sprememba reprodukcijskega števila navzgor bi lahko pomenila vnovično naraščanje števila primerov. »Ta naš ’ples z epidemijo’, na meji vzdržnosti zdravstvenega sistema in daleč od epidemiološke sledljivosti okuženih, je podoben življenju na plazu. Vsak hip se lahko nekaj novega sproži in se stvari obrnejo na slabše,« pravi dr. Ihan. Preliminarne ocene govorijo o tem, da naj bi britanska različica virusa ob razširitvi v populaciji reprodukcijsko število povečala za kar 0,4. To bi lahko pomenilo začetek vnovične eksponentne rasti.

Zaščitni ukrepi, ki so v veljavi, utegnejo postati manj učinkoviti, svari Ihan. »Gre za nov sev, ki se bolj trdno veže na celične receptorje, zaradi česar je za okužbo potrebna manjša količina virusa. Ker je za okužbo potrebna manjša količina virusa, potem to logično pomeni, da virus ’deluje’ na daljšo razdaljo. Torej se tvegana razdalja do drugih lahko teoretično naenkrat poveča ali postane še bolj pomembno aerosolno širjenje, vsega tega sicer eksperimentalno še natančno ne vemo.«

Nemčija in Avstrija sta denimo zaradi tega prebivalcem naložili nošenje kakovostnejših zaščitnih mask FFP2 v zaprtih javnih prostorih. »Naš izziv je, da skušamo ob praktično neizogibnem prodoru bolj nalezljivega virusa število okužb ohranjati vsaj na enaki ravni kot doslej.«

Odprte šole dodatno tveganje

Dodatna težava je, da smo ravno v tem času po več kot treh mesecih odprli vrtce in prve tri razrede v osnovnih šolah. Šlo je sicer za nujno spremembo, saj so vsi strokovnjaki v en glas opozarjali, da popolno zaprtje traja predolgo. A hkrati nekaj deset tisoč novih stikov v zaprtih prostorih zagotovo pomeni tudi povečano možnost za prenos okužb. »Reprodukcijsko število bo z odprtjem šol predvidoma naraslo,« je jasna dr. Maja Pohar Perme, predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri ljubljanski Medicinski fakulteti. »Vendar upamo, da bo odprtje potekalo skrajno nadzorovano in z maksimalnim naporom pri preprečevanju širjenja okužb. Nujno je odpreti šole, a hkrati je nujno na vse možne načine preprečiti, da se reprodukcijsko število dvigne, saj si tega v tej fazi epidemije ne moremo privoščiti.«

S tega vidika je omahovanje predsednika vlade Janeza Janše pri odpiranju šol povsem razumljivo. 

Še en razlog za skrb so namigi, da bi se utegnila nova različica virusa hitreje in učinkoviteje širiti med otroki, tudi mlajšimi, ki so doslej pomenili nesorazmerno majhen delež odkritih okužb. »Glede večje kužnosti novega seva za otroke ni znanega še nič dokončnega,« pravi dr. Ihan. »Če sklepamo na podlagi laboratorijskih poskusov, seveda lahko razmišljamo v tej smeri. Če se virus trdneje veže na celične receptorje, to nakazuje na to, da bi lahko pogosteje zbolevali tudi otroci, ki imajo praviloma manj receptorjev.« A za zdaj, opozarja, so to le teoretična sklepanja. »Potrebujemo epidemiološke podatke, ki pa jih ni enostavno pridobiti, saj je treba ločevati med okužbami z različnimi variantami istega virusa. To pa nenadoma zahteva povsem drugačno diagnostiko od tiste, ki se izvaja za rutinske klinične potrebe.«

Odprtje šol se mu zdi tako kljub vsemu smiselno. »Po mojem razumevanju glede odprtih šol, zlasti za najmlajše, že ves čas obstaja nekakšen večinski družbeni konsenz, da gre za družbeno vrednoto, ki se ne sme opuščati, četudi ima svojo epidemiološko ceno.« To ceno je sicer z doslednimi protivirusnimi ukrepi mogoče močno zmanjšati. »Ne moremo pa si seveda delati utvar, da določene cene zaradi desettisočih novih stikov ne bomo plačali, a je to treba pač nadoknaditi z drugimi ukrepi in na drugih področjih.«

Čas za ukrepanje

Čeprav naj bi bilo z evolucijskega vidika za viruse bolje, če hkrati z večjo nalezljivostjo postanejo manj smrtonosni in s tem zagotovijo več možnosti za nadaljnje skakanje z gostitelja na gostitelja, se je morda pri britanski različici virusa zgodilo obratno. Britanski premier Boris Johnson je prejšnji konec tedna naznanil, da utegne biti nova različica glede na podatke iz bolnišnic nevarnejša. Je pa treba biti pri interpretaciji za zdaj še previden, saj je smrtnost odvisna od več dejavnikov. »O tem, da so v zadnjih tednih v večini bolnišnic v Veliki Britaniji imeli večjo smrtnost, ni dvoma, je pa to lahko tudi posledica večje obremenjenosti zdravstvenega sistema zaradi velikega porasta hospitalizacij,« je za Delo dejal dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. V nobenem primeru to ni dobra novica.

Če tega nočemo izkusiti na lastni koži, bomo morali nekaj spremeniti. »Jasno je, da bo treba biti pri ukrepih za zadrževanje virusa še doslednejši,« pravi dr. Alojz Ihan. »Morda bodo v nekaterih okoliščinah potrebni kakovostnejše maske in odzračevanje, večja medsebojna razdalja, vse to bo kmalu postalo jasno, ko bomo dobili prve raziskave s trdnejšimi podatki.«

Najboljša možnost bi bila, da novim različicam virusa sploh ne pustimo, da bi se razširile.

V Združenem kraljestvu število okužb po uvedbi strogega lockdowna v začetku meseca dokaj hitro upada. Po mnenju dr. Maje Pohar Perme bi bilo tudi pri nas treba odgovoriti na vprašanje: »Ali bi bili začasni zelo strogi ukrepi za ustavitev novega seva lahko smiselni, izvedljivi in bi se dolgoročno obrestovali?« Po treh mesecih zaprte družbe in narodu na robu obupa je to še kako težka dilema.

Prihod novih, uspešnejših različic virusa je bil ob tako velikem številu okužb, ki naša telesa spremenijo v eksperimentalni laboratorij genskih mutacij, pričakovan in neizogiben. A vsaka od teh različic se med prebivalstvom še vedno lahko širi in razširi predvsem zato, ker ji sami to omogočimo. Cepljenje nas žal še kar nekaj časa ne bo razbremenilo odgovornosti. Najboljša možnost bi bila, da z doslednim spoštovanjem obstoječih omejitev novim različicam virusa sploh ne pustimo, da bi se razširile.

Boljše maske za boljši virus

Ni več vsaka maska dovolj dobra Prvi ukrep številnih držav za spopad z novo, bolj nalezljivo različico virusa, je bil zaostritev pravil glede nošenja mask. V Franciji so denimo prepovedali doma narejene maske iz blaga, češ da ne zagotavljajo dovolj visoke zaščite. V Nemčiji in Avstriji je v zaprtih javnih prostorih, kot so javni prevoz in trgovine, obvezna uporaba mask FFP2. Obe državi sta ob tem sprejeli ukrepe, ki zagotavljajo dostopnost teh mask prebivalcem. A Avstriji jih morajo trgovine denimo prodajati po nabavni ceni z minimalnim pribitkom za stroške logistike.

K nošenju kakovostnejših mask je premier Janša pozval že v nedeljo. »Apeliram na vse, da kjer je le možno, uporabljate trislojne kirurške maske, kot jo nosim jaz, ali maske FFP2, še posebej tam, kjer smatrate, da boste v tveganih stikih. Boljšo zaščito nudi maska, bolj jo priporočamo v uporabo.«

Slovenski strokovnjaki so do obveznosti nošenja mask FFP2 večinoma zadržani, češ da zaščita ni toliko boljša, da bi odtehtala morebitne zaplete, ki jih prinaša njihovo splošno uvajanje. Prav tako je ob vprašljivi razpoložljivosti zadostnega števila takšnih mask zapovedovanje njihove uporabe sporno. »Po občutku lahko rečemo, da bolj kakovostna maska zagotovo nudi boljšo zaščito, se pa v realnem življenju stvari lahko zapletejo zaradi nepravilne uporabe, visoke cene in slabe dostopnosti,« pravi dr. Alojz Ihan. »A ob razširitvi novih sevov je vsaj za primere, ko smo dalj časa v zaprtem prostoru z drugimi izven našega mehurčka, razmislek o bolj kakovostnih maskah seveda umesten.«