Ohranjanje pravne države od spodaj

Pred tednom je javnost izvedela, da so se štiri nevladne organizacije (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Danes je nov dan – Inštitut za druga vprašanja in Amnesty International Slovenije) in nekaj posameznikov povezali v Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki je nastala kot odgovor na »nesorazmerno visoke globe zaradi javnega udejstvovanja, kazenske in odškodninske tožbe z namenom ustrahovanja in omejevanja kritike, pritiske na medije in civilno družbo, grožnje in kaznovanje javnih uslužbencev, ki se odločijo spregovoriti«.

Omenjene težave so povezane s kršitvami vladnih odlokov in ukrepov, ki so bili sprejeti na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki je vladi omogočil sprejemanje prepovedi in omejitev z namenom preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni.

Pravna mreža je vrhovno državno tožilstvo pozvala, naj prednostno obravnava zahteve po varstvu zakonitosti zoper pravnomočne odločbe o prekrških, ki so bile izdane na podlagi neveljavnih predpisov, ki jih vlada ni podaljševala po predpisanih postopkih ali jih ni objavila v Uradnem listu.

Glede tega vprašanja imajo na spletni strani objavljeno posebno pravno mnenje, objavljena pa so še druga mnenja, povezana z epidemiološkimi zapovedmi. Med njimi pravno mnenje o prepovedi zbiranja, o izrekanju glob zaradi hupanja med protesti, pa tudi o kršenju ukrepa obveznega nošenja zaščitne maske na prostem ...

Na spletni strani poleg omenjenega najdemo še odgovore na pogosta vprašanja glede ugotavljanja identitete, zaseganja predmetov, pravice do protesta in nadzora nad delom policistov. Jasno in preprosto so opisani primeri, v katerih vam lahko policist zaseže transparent, kako se lahko pritožite nad delom policista, ali ga lahko na javnem mestu snemate, tudi če niste novinar, in podobno.

Pravna mreža, ki želi popraviti krivice, storjene v zadnjem letu, bo po besedah direktorice Pravno-informacijskega centra Katarine Bervar Sternad brezplačna, vendar bo prek spleta zbirala donacije, namenjene na primer za »kritje sodnih stroškov in organizacije dela v mreži«. Njeno delo pa ne bo namenjeno le konkretnim primerom, saj želi opozoriti, »kaj vse je narobe«. Navsezadnje po mnenju predstavnikov mreže »demokratična oblast z ljudstvom sodeluje, državljane in prebivalce spoštuje, ne razdvaja in ne spodbuja nestrpnosti«.

Vsekakor pa demokratična oblast ne piše kar tako nalogov za 1131,12 evra kazni protestnikom, kot se je to zgodilo prejšnji petek po protestu za Rog. Eden od protestnikov je po sprožitvi solzivca namreč s primerne razdalje začel na glas brati imena policistov ljubljanskega okrožja, ki jih je na spletu objavil minister Hojs. Protestnik je bil zaradi tega dejanja odveden na postajo, saj naj bi bila »oseba motila oziroma ogrožala javni red in mir na neprijavljenem shodu in le-tega ni bilo mogoče drugače zagotoviti«.

Mimogrede, v Nemčiji, kjer je življenjska raven bistveno višja kot pri nas, bi za kršenje odloka o zbiranju v času epidemije plačali od 50 do 500 evrov kazni.