Učinek liberalizacije

Minevajo štirje meseci, odkar je vlada napovedala dokončno liberalizacijo trga naftnih derivatov, kar je pomenilo konec državnega nadzora nad cenami teh na vseh bencinskih servisih po državi. Vse od pomladi do konca septembra je cena za oboje, bencin in dizelsko gorivo, vztrajala pri evru za liter. Natančneje, s prilagajanjem trošarin je ceno pri enem evru vzdrževala vlada. Od septembra se trošarine niso spreminjale.

Nekaj časa po liberalizaciji so bile cene na bencinskih servisih celo nižje kot prej, manj od evra. Nato pa so začele počasno, a zanesljivo pot navzgor: 95-oktanski bencin zdaj stane 1,07 evra, dizelsko gorivo 1,12 evra.

Vlada je odpravo regulacije cen, s katero je država določala najvišjo dovoljeno prodajno ceno, utemeljevala s potrebo po povečanju konkurence, čeprav je bilo jasno, da imamo na slovenskem trgu efektivni duopol dveh velikih ponudnikov – Petrola in OMV – in da donosnih lokacij za postavitev novih bencinskih servisov tako rekoč ni več.

Cenovne konkurence med ponudniki tudi po štirih mesecih liberaliziranih cen skoraj ni. Cena za liter 95-oktanskega bencina zunaj avtocest je bila v torek na bencinskih servisih vseh treh največjih ponudnikov – Petrola, OMV in MOL – enaka. Liter dizelskega goriva je bil pri Petrolu za dve desetinki centa cenejši kot pri drugih dveh ponudnikih.

Na gospodarskem ministrstvu poudarjajo, da konkurenco spodbuja spletna aplikacija goriva.si, kjer so cene na vseh bencinskih servisih javno objavljene (na uvozih na bencinske servise niso). »Transparentno obveščanje o cenah naftnih derivatov potrošnikom omogoča racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva. Kakovostno informiranje potrošnikov o cenah ima namreč znatne koristi za kakovosten razvoj konkurence. Večja ko je informiranost potrošnikov, manjša je možnost protikonkurenčnega obnašanja ponudnikov, kamor spada tiho dogovarjanje o cenah.« A ravno s to spletno aplikacijo je mogoče preveriti, da razlik med večjimi ponudniki ni. Jasno je bilo, da bo liberalizacija naftnih derivatov omogočila zvišanje cen z zvišanjem marž. Zato so jo trgovci tudi zagovarjali.

V tem trenutku ni mogoče preveriti, koliko je naraščanje cen upravičeno zaradi spreminjanja cen nafte na svetovnih trgih, koliko pa gre za povečane apetite ponudnikov. Cena sodčka nafte je na začetku januarja dejansko zrasla za nekaj dolarjev. A za natančnejšo sodbo bi potrebovali izračun najvišje dovoljene cene po modelu, ki je bil v veljavi pred liberalizacijo. Na gospodarskem ministrstvu zatrjujejo, da spremljajo kotacijo naftnih derivatov na svetovnem trgu, »vendar ne izračunavamo cen na podlagi v preteklosti veljavnega modela, saj ta ni več veljaven«.

Izračuna pri dostopnosti vseh vhodnih podatkov ne bi bilo težko narediti. In podatek bi bil za spremljanje učinkov liberalizacije zlata vreden. Ampak to očitno ni v interesu ministrstva.