Janša lastnoročno ustavil razpis o vpisu na fakultete

Socialni inženiring

Razpis za prosta študijska mesta ne nastane v enem dnevu, na mizi, kar tako v Excelovi tabeli. Gre za dolgotrajen proces usklajevanj, pogajanj med ministrstvom za izobraževanje in univerzami, določena je časovnica, kdaj morajo biti stvari pripravljene, objavljene, zakaj in podobno.

Kar je logično, z razpisom za vpis na fakulteto so povezane pomembne življenjske odločitve mladih, pa tudi delovna mesta profesorjev. Vsi ti podatki se ne morejo spreminjati kar čez prst, po občutku.

Ravno to se je zgodilo včeraj. Vlada na seji ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022, pa četudi bi moral biti ta razpis javno objavljen 1. februarja. Razpis in gradivo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, pa ga vlada ni obravnavala. Po neuradnih podatkih, ki smo jih pridobili na uredništvu, se je tako odločil predsednik vlade Janez Janša sam, nihče mu zares ni nasprotoval, tiho je bila tudi že tako izgubljena in nemočna ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

Kakšen je razlog za to nenavadno potezo? Soglasja k že pripravljenim gradivom se na vladi navadno dajejo avtomatično. Razlog je razkril kar Janšev tvit, kjer je manipulativno objavil številke, po katerih je največ študentov vpisanih v umetniške, humanistične in družboslovne fakultete, naravoslovne so tik za njim. Janša je želel s svojim sporočilom doseči, da bi se ljudje zgražali, koliko »umetnikov in FDV parazitov« goji naša država, namesto da bi vlagala v »pravo« znanost, v diplomirane inženirje, gospodarstvenike in druge znanstvene profile.

Kakšna bodo delovna mesta, kakšne bodo potrebe gospodarstva čez pet, deset let, nihče natančno ne ve. Analiza, ki nastaja tudi v sodelovanju z ministrstvi, še ni končana. A Janša ve, divide et impera, kakor se odloči, tako je pač prav.

Janševa vlada ne zna predvidevati, kaj se bo v naslednjih tednih zgodilo z epidemijo, odpira in zapira šole, otroke prestavlja sem in tja kot kakšen krompir. Mislite, da v resnici ve, kakšna naj bodo razvojne strategije visokega šolstva v naslednjih letih? Ve, kje so deficiti v izobraževanju, kaj si želi trg dela?

Seveda ne, vlada ne, morda pa to ve Janez Janša, ne pa ministri, ki podpirajo njegov absolutizem. In še nekaj, njegov napad na »umetnost, humanistiko in družboslovje« ni povezan s potrebami gospodarstva, povezan je s politiko, vnašanjem razdora in kulturno vojno.

To, da je veliko ministrov - med drugimi tudi sam predsednik vlade - končalo fakulteto družboslovne ali pa humanistične smeri, je verjetno le slučaj.