Kdo se boji znanja?
V postcovidnem obdobju se bomo ukvarjali ne zgolj z daljnosežnimi posledicami epidemije za izobraževalni proces, pač pa predvsem s posledicami propadle šolske politike po njeni celotni vertikali
Petkov protest pred stavbo Univerze v Ljubljani dan po tem, ko se je razvedelo, da vlada ni zadovoljna z razpisom za študijska mesta.
© Luka Dakskobler
Aprila 2019 je brazilski predsednik Jair M. Bolsonaro prek tviterja sporočil, da bo Brazilija pomembno zmanjšala finančna sredstva za družboslovje in humanistiko, predvsem za študij filozofije in sociologije, saj mora država po njegovem vlagati v tisto aplikativno znanost, ki zagotavlja »takojšnje povračilo davkoplačevalcem, kot je na primer veterina, inženirstvo ali medicina«. Dodal je, da je naloga države davkoplačevalce naučiti brati, pisati in računati. Mišljenje, kritično mišljenje, nekonvencionalno mišljenje, ustvarjalno mišljenje – vsega tega, kar je v resnici potrebno za preboje v znanosti in umetnosti, na tem seznamu ni, saj je kritično mišljenje največja nevarnost za avtoritarne vladavine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.