Upočasnjevanje sproščanja ukrepov

Vladni načrt sproščanja omejevalnih ukrepov se opira na dve ključni merili – sedemdnevno povprečje števila novih okužb in število hospitaliziranih bolnikov. »Ukrepi se bodo začeli sproščati, ko bo izpolnjen eden od pogojev,« je zapisano na vladni spletni strani.

Število hospitaliziranih bolnikov se v zadnjem obdobju postopno znižuje in se že bliža številu tisoč, ki je meja za prehod v oranžno fazo, v kateri sta med drugim predvidena odprtje osnovnih šol za vse učence in odprava prepovedi prehajanja občinskih meja. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužbe pa že dva tedna vztraja pri 1250, še vedno precej daleč od pogoja za sproščanje (1000).

Ko je vlada na začetku decembra prvič predstavila semafor sproščanja ukrepov, še ni bil v veljavi sistem splošno dostopnega hitrega testiranja. Okužbe smo potrjevali s testom PCR, na katerega je ljudi, če so se pri njih pojavili simptomi, napotil njihov osebni zdravnik. Hitri testi so namenjeni odkrivanju okužb pri drugem segmentu prebivalstva, pri ljudeh, ki praviloma nimajo simptomov okužbe. Zato je bilo ob razmahu hitrega testiranja jasno, da se bo število okuženih »umetno« povečalo. Ko smo na začetku decembra v intervjuju vodjo vladne strokovne skupine dr. Bojano Beović vprašali, ali bo treba pogoje za sproščanje zaradi spremenjenih okoliščin testiranja prilagoditi, je odgovorila: »Zaenkrat se pozitivni hitri testi še ne beležijo v statistiki. Ko se bodo, pa bo verjetno treba pogoje nekoliko prilagoditi.«

Raba hitrih testov se je od takrat močno razmahnila. Od konca decembra, ko so se rezultati teh testov začeli uvrščati v statistiko, se je število testov, opravljenih vsak dan, občutno povečalo, s tem pa seveda tudi vsakodnevno število na novo odkritih okužb.

A v novem načrtu sproščanja, ki ga je vlada predstavila januarja, so številčni pogoji za različne faze sproščanja kljub razmahu hitrega testiranja ostali nespremenjeni, pri čemer se je sicer odprtje nekaterih dejavnosti premaknilo iz oranžne faze v rdečo, nekaj pa iz rumene v oranžno. Dr. Bojana Beović nam je ta teden pojasnila, da je šlo pri izjavi o prilagoditvi pogojev sproščanja zaradi široke rabe antigenskih testov zgolj za njen pomislek. »Tega nismo predlagali, ker gre za sorazmerno majhno povečanje. Pa tudi definicija Evropskega centra za nalezljive bolezni vključuje primere, dokazane z antigenskimi testi, med potrjene.«

A podatki nikakor niso zanemarljivi. Hitri testi na povprečen dan prispevajo 20– 25 odstotkov na novo odkritih okužb. Če bi upoštevali zgolj nove okužbe, odkrite s testi PCR, bi sedemdnevno povprečje že prejšnji teden znašalo le 924 primerov, več kot dovolj za prehod v oranžno fazo in vrnitev vseh osnovnošolcev v razrede.

Število na novo odkritih primerov ob ponedeljkih močno napihne tudi množično testiranje zaposlenih v šolstvu. Ironično torej testiranje, ki naj bi zagotavljalo varno odpiranje šol, hkrati zavira odpiranje teh v večjem obsegu.

Število potrjenih primerov dodatno napihujejo primeri, ko so učitelji množično pozitivni na hitrih testih, pa se pri vnovičnem testiranju izkaže, da je šlo za lažno pozitivne rezultate. Tak primer je bil denimo prejšnji teden na Polzeli, ta teden na območju Kranja. Pozneje negativen test namreč ni zagotovilo, da se bo prvotni pozitivni test izbrisal iz statistike. Bojana Beović je sicer zagotovila, da se po dogovoru z NIJZ tak test izbriše iz evidence pozitivnih. Kot so odgovorili z NIJZ, to ni samoumevno. »NIJZ od laboratorijev prejme le pozitivne rezultate testiranja. Podatkov o negativnih rezultatih ne prejme. Če osebni zdravnik ali zdravnik medicine dela na podlagi enega načina testiranja določi še drugi način testiranja in so rezultati različni, o tem obvesti NIJZ in NIJZ podatek popravi v dnevni statistiki. Sami pa ne moremo popravljati podatkov.«

Ali torej odločevalci z doslednim upoštevanjem rezultatov hitrih testov v dnevni statistiki okuženih zavirajo obsežnejše sproščanje ukrepov? »Joj, ne,« takšno razmišljanje zavrača dr. Bojana Beović. »Najbrž si še bistveno bolj od vas želim, da se ukrepi sprostijo.«