V torek bojkot šolskega pouka

Če vlada dijakov ne bo uslišala, bodo stavke stopnjevali vsak teden

V torek, 9. februarja, bo v Sloveniji potekal vsesplošni bojkot šole na daljavo. Slednjega organizira gibanje Zahtevamo šolo, učenci in dijaki pa se lahko bojkotu priključijo tako, da se tisti dan ne prijavijo v spletne predavalnice. V gibanju Zahtevamo šolo, ki se zavzema, da bi se dijaki in učenci čim prej vrnili v šole, pojasnjujejo, da bodo stavkajoči tako podprli nestrinjanje z aktualnim stanjem v šolstvu. Prav tako pa za ta dan učitelji za izostanek ne bodo delili neopravičenih ur. V primeru, da bi kdo od stavkajočih vseeno dobil neopravičeno uro, v dijaškem gibanju pozivajo, naj jih o tem obvestijo in da bodo takšne primere posredovali pristojnim.

Ada Lana Dervišević, ena od ustanoviteljic gibanja Zahtevamo šolo, pravi, da so se za bojkot odločili, ker dialog z ministrstvom za šolstvo ni bil dosežen, saj so jim dan pred dogovorjenim sestankom z ministrico Simono Kustec srečanje odpovedali. Ponudili so jim sicer nov datum, a ta je bil prav na dan že vnaprej napovedanega štrajka, ki bi se zgodil v primeru, da dijkom z ministrstvom ne uspe vzpostaviti dialoga. Dijaki so to vzeli kot pokroviteljsko potezo, saj jih na ministrstvu "niso vzeli za enakovredne sogovornike". 

V dijaškem gibanju se zavzemajo za tri glavne spremembe. Prva je čimprejšnje vračanje v šole. Pri slednjem predlagajo, da se v sodelovanju s strokovnjaki ustvari alternativa trenutnemu vračanju po fazah. Druga sprememba je potek pouka na daljavo, ki pride v poštev v primeru, da v prihodnjem mesecu vračanje v šole zaradi slabe epidemiološke slike še ne bo mogoče. Pri tem apelirajo predvsem na morebitno prekinitev ocenjevanja na daljavo in možnost predhodnega vračanja dijakov poklicnih in umetniških gimnazij, kot tudi na fizično izvedbo laboratorijskih vaj in prakse.

"Naš predlog je tudi metoda hibridnega učenja po modelu C, ki bi vključevala tudi ponovno uvedbo ocenjevanja v živo. Pripadniki rizičnih skupin in družin s člani, ki so pripadniki rizičnih skupin, bi na ta način ostali varni in bi se lahko še naprej šolali od doma, ostali učenci in dijaki pa bi se lahko postopno in varno vračali v šole," je pojasnila Ada Lana Dervišević.

"Naš predlog je tudi metoda hibridnega učenja po modelu C, ki bi vključevala tudi ponovno uvedbo ocenjevanja v živo. Pripadniki rizičnih skupin in družin s člani, ki so pripadniki rizičnih skupin, bi na ta način ostali varni in bi se lahko še naprej šolali od doma, ostali učenci in dijaki pa bi se lahko postopno in varno vračali v šole."

Ada Lana Dervišević,
gibanje Zahtevamo šolo 

Tretja točka, ki jo predlagajo, pa zajema prilagoditev mature. "Čeprav so bile nekatere že sprejete, zahtevamo prilagoditve v obliki vsebinskega krčenja, saj snov ni bila podana pod enakimi pogoji kot v letih doslej," je dodala sogovornica. 

Članica dijaškega gibanja je obenem izpostavila, da bojkot nikoli ni bil usmerjen proti profesorjem, učiteljem in ravnateljem, saj po njenem mnenju tudi oni opažajo, da je trenutni način učenja in predavanja snovi premalo učinkovit. 

V primeru, da zahteve dijakov ne bodo upoštevane, se bodo stavke stopnjevale vsak teden, opozarjajo v gibanju. "Začeli bomo ustvarjati tako imenovane vale bojkotov, ki se ne bodo končali, dokler ne vzpostavimo dialoga z ministrico, ali pa so naše zahteve uradno sprejete in uslišane na državni ravni."

Pojavljajo se tudi pozivi za protestni shod na Trgu republike

Na spletu pa se pojavljajo tudi pozivi k fizičnemu protestnemu shodu, ki naj bi se zgodil prav tako v torek, in sicer na Trgu republike v Ljubljani. V gibanju Zahtevamo šolo odgovarjajo, da ne vedo, kdo je organizator in da o fizičnem protestu ne vedo veliko. Tiste dijaki, ki pa se napovedanega fizičnega shoda morebiti nameravajo udeležiti, pa pozivajo, naj ravnajo v skladu z vladnimi ukrepi in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ada Lana Dervišević ob tem dodaja, da to pomeni obvezno nošenje zaščitnih mask, upoštevanje varnostne razdalje ter mirno in nenasilno izražanje nestrinjanja. 

V gibanju Zahtevamo šolo poudarjajo, da epidemiološko sliko v Sloveniji sicer spremljamo zelo podrobno in se zavedajo, da je daleč od idealne, vendar hkrati izpostavljajo, da so šole v Sloveniji zaprte že od 17. oktobra lani. "Doma smo že skoraj štiri mesece, kar je najdlje v Evropi. In tako ne gre več! V drugih državah, kot so recimo Francija, Nemčija ali Švedska, so tudi med epidemijo šole puščali odprte tako dolgo, kot so lahko, pri nas pa je situacija ravno obratna," dodaja sogovornica in ponudi še nekaj statistike, iz katere je razvidno, da je bilo 21. septembra lani, okuženih 0,16 odstotkov učencev in dijakov v celotni Sloveniji, kar je po njeni oceni "res malo v primerjavi z okužbami v gospodarstvu, ki ga vlada skoraj vedno postavlja pred šole".

V gibanju poudarjajo, da izračunov ne delajo sami, temveč imajo na voljo tudi epidemologa, s katerim se redno posvetujejo. Slednji jim je dejal, da podpiram čimprejšnje varno odpiranje šol, saj je tudi po njegovem, tako trdi naša sogovornica, delež okužb v šolstvu res majhen.