Let nad kukavičjim gnezdom
Epidemija covida-19 vpliva tudi na duševnost zdravih posameznikov, pri tistih s težavami z duševnim zdravjem pa te še poglablja
Topli stiki s prebivalci domov za starejše občane so onemogočeni že skoraj celo leto
© Luka Dakskobler
Že več kot leto je minilo, odkar je bil v Wuhanu na Kitajskem odkrit prvi primer okužbe s koronavirusom pri človeku. Od marca 2020, ko se je v večini evropskih držav in v ZDA začelo (prvo) popolno zaprtje, svet ni več tak kot prej. V Sloveniji smo pravkar sredi druge karantene; na dan, ko je bil ta članek napisan, je tekel 105. dan veljavnosti policijske ure in omejitve gibanja. Kako so se v tem času spremenili naši možgani? Kako se še bodo? Kako se bomo spet navadili na svet brez omejitev? In morda najpomembneje – kako se bomo spoprijeli z naraščajočimi težavami z duševnim zdravjem? Stiske, ki jih koronska kriza povzroča v tem trenutku, so predvsem posledica poslabšanja motenj, ki so se kazale že prej. A travme, ki jih koronsko obdobje vtiskuje v sedanje generacije, bodo v prihodnjih letih pri delu prebivalstva neizogibno povzročile razvoj novih duševnih težav. Sistem telesnega zdravja bo po epidemiji covid-19 slej ko prej znova dosegel raven siceršnje obremenitve, za sistem duševnega zdravja pa se bo delo šele začelo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.