Misija »skoraj nemogoče«

Sredi januarja je na Kitajsko priletela delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki naj bi raziskala ozadje pojava virusa SARS-CoV2, prvič zaznanega decembra 2019 na živilski tržnici v mestu Wuhan. Delegacija šteje deset strokovnjakov iz desetih držav.

En teden prej so se morali med potovanjem obrniti, ker je Kitajska uvedla dodatne varnostne zahteve za tuje obiskovalce; to je še povečalo nejevoljo med strokovnjaki, ki jih že dolgo moti, da Kitajska zavlačuje z organizacijo obiska mednarodne delegacije in postavlja dodatne pogoje. Ob prihodu na Kitajsko so morali člani delegacije najprej za 14 dni ločeno v karanteno.

Ozračje je bilo napeto. Ni šlo namreč zgolj za znanstveno odpravo; njeni izsledki so imeli velik mednarodnopolitični pomen. Čeprav je predstavnik WHO Mike Ryan javnost pozival, naj misije ne razumejo kot ugotavljanje krivde za pandemijo svetovnih razsežnosti, temveč predvsem kot iskanje dragocenih podatkov za prihodnje izbruhe, je jasno, da gre v prvi vrsti za razjasnitev nekaterih obtožb in teorij zarot. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ves čas trdil, da je Kitajska kriva za virus, ki naj bi bil ustvarjen v laboratoriju, od koder je bodisi ušel bodisi je bil namerno izpuščen. Čeprav večina znanstvenikov to možnost zavrača, pa kitajsko onemogočanje neodvisnega nadzora teorijo še naprej ohranja pri življenju. Na drugi strani si Kitajska v zadnjih mesecih prizadeva dokazati, da virus sploh ne izvira od njih, temveč je bil k njim uvožen od drugod. Opozarjajo denimo, da virusa v Wuhanu niso zaznali pred decembrom 2019, medtem ko nekatera poročila iz Italije navajajo prisotnosti virusa v vzorcih iz novembra ali celo septembra.

Misija WHO se je ta teden končala precej nespektakularno, do neke mere pa tudi presenetljivo. Njen vodja Peter Ben Embarek je na novinarski konferenci povedal, da so sicer pridobili nekaj novih informacij, ki pa niso pomembno spremenile širše slike izbruha. Glede morebitnega laboratorijskega izvora je dejal, da je, potem ko si je ekipa lahko ogledala »sporni« wuhanski laboratorij, »zelo malo verjeten«. Najbolj verjetna je še vedno razlaga, da virus izvira od netopirjev, na človeka pa je preskočil prek ene od vrst manjših sesalcev. Najverjetneje, je še dodal, se prvotni preskok z netopirjev ni zgodil v Wuhanu.

Ameriški član delegacije Peter Daszak je za BBC dejal, da bi morali večjo pozornost usmeriti v pregled dobavnih verig, ki so oskrbovale živilsko tržnico v Wuhanu; med obiskom so si jo tudi ogledali. Predvsem za zamrznjeno hrano je bilo dokazano, da virus v njej lahko preživi dolga potovanja. »Živila so prihajala iz drugih delov Kitajske in iz drugih držav, za sledenje bo potrebnega veliko dela.« Teorija, da virus sploh ne izvira iz Kitajske, je tako dobila novo življenje.

Jasno je bilo, da so bila pričakovanja pred začetkom misije prevelika. »Ni mogoče preprosto vzeti vzorcev 20 netopirjev ter ene cibetovke in že razumeti vso epidemiologijo,« je za revijo Science dejal Fabian Leendertz z nemškega inštituta Roberta Kocha.

So pa pri New York Timesu izsledke misije WHO označili za pomembno javnomnenjsko zmago za Kitajsko, medtem ko skeptiki opozarjajo, da so strokovnjaki lahko videli le tisto, kar so jim dovolili.