Rekviem za javne medije

Začnimo s kratkim kvizom – kaj ima Slovenska tiskovna agencija poleg državnega lastništva skupnega z Nafto Lendava, Luko Koper in Termami Olimia? Odgovor je preprost, prav nič. Zadnja tri so podjetja, ki poslujejo na trgu, zavezana so zakonodaji o gospodarskih družbah in načelom ustvarjanja dobička. STA opravlja povsem drugačno dejavnost, okvire delovanja pa ji določa posebej zanjo spisan zakon. Njeno poslanstvo sta zagotavljanje novičarskega servisa in obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih, nikakor pa kopičenje kapitala. Kljub temu jo namerava vlada Janeza Janše skupaj z delom drugih državnih podjetij po hitrem postopku in brez strokovne, pa tudi širše javne razprave pripojiti demografskemu skladu, v katerem pod krinko skrbi za pokojninsko blagajno sedaj združuje državno premoženje, doslej razpršeno med ZPIZ, KAD, DSU, SDH, Modro zavarovalnico in DUTB.

To pa je le en element Janševe vojne proti medijem, ki je Sloveniji pred predsedovanjem EU že nakopala precejšno mednarodno sramoto; vse bolj avtoritarne poteze, ki spominjajo na medijske čistke Janševih vzornikov na čelu višegrajskih držav, so nedavno opazili tudi novinarji uglednega spletišča Politico. Po pogovorih z več slovenskimi novinarji in uredniki, nevladniki in akademiki so sklenili, da Janšev križarski pohod na kritične medije »zastruplja medijsko svobodo v tej jugovzhodni evropski državi«.

Prozorne pretveze

Kot rečeno je zadnja poteza sedanje vlade na medijskem področju povsem neutemeljena uvrstitev STA v portfelj demografskega sklada. STA namreč v njegovo bilanco ne bo mogla prispevati niti beliča, saj agencija ne izplačuje dividend. Na drugi strani bo vlada iz sklada izvzela energetska podjetja, ki ustvarjajo lepe dobičke, ki bi prišli še kako prav pri krpanju pokojninske blagajne; če bi bila iskrena v načelih, na katerih naj bi temeljil demografski sklad, bi jih zagotovo morala uvrstiti vanj. A kot smo že nekajkrat zapisali v Mladini, skrb za upokojence v tem primeru še zdaleč ni glavno vodilo Janševe oblasti. Pač pa želi prek demografskega sklada poenostaviti politično obvladovanje skoraj devet milijard evrov vrednih državnih naložb. Uvrstitev STA v ta nabor pomeni odločilni poskus prevzema enega najpomembnejših komunikacijskih kanalov v slovenskem javnem prostoru.

STA ne ustvarja dobička in ne izplačuje dividend. Janša jo na demografski sklad prenaša izključno z namenom, da bi jo spravil izpod zaščite pristojnega zakona in odprl za politične vplive.

Vse doslej je bila agencija pri svojem delu vsaj nekoliko zaščitena pred neposrednimi vplivi vsakokratne koalicije s posebnim zakonom o STA, imela je lastne vodstvene in nadzorne organe, ki so o svojem delu poročali neposredno državnemu zboru; ta je tudi pristojen za imenovanje članov njenega nadzornega sveta. Z uvrstitvijo v portfelj demografskega sklada bo te pristojnosti dobila uprava politično imenovanih menedžerjev, ki bo lahko po navodilih z vrha po mili volji menjavala vodstvo in nadzornike STA in tako podrejala njeno poročanje željam svojih gospodarjev. V tem trenutku to pomeni vlado Janeza Janše.

Na to so opozorili tudi zaposleni na STA, ki so v javnem pozivu državnemu zboru in vodstvom političnih strank zapisali, da »smo že drugič v dobrega pol leta priča temeljitemu poseganju v obstoječi zakon o STA, ki ureja delovanje agencije od leta 2011«.

Orbanija

Julija je namreč minister za kulturo Vasko Simoniti v sklopu medijske »reforme« pripravil predlog spremembe omenjenega zakona, s katerim je vlada želela državnemu zboru odvzeti pristojnost imenovanja nadzornikov agencije in jo prenesti nase. Že tedaj je Janševa ekipa povsem nedvoumno pokazala, kako zelo jo mika vpliv nad ključnim novičarskim servisom v državi, njene namere pa je prepoznalo tudi Združenje nadzornikov Slovenije. V izjavi za javnost je zapisalo: »Takšna sprememba v praksi pomeni popolno in neposredno kontrolo vsakokratne izvršne oblasti glede imenovanja štirih članov nadzornega sveta STA. Na združenju nadzornikov opozarjamo, da takšna ureditev onemogoča vključenost drugim političnim strankam ter zmanjšuje pritisk na preglednost postopkov imenovanja članov nadzornega sveta STA.«

Ko so se Janševim urejevalcem medijskega prostora namere s spremembo pristojnega zakona – vsaj za zdaj – izjalovile, so poskusili po drugi poti. Sredi oktobra so se v medijih iz omrežja SDS začeli pojavljati zapisi o razsipnem in celo nezakonitem poslovanju STA pod vodstvom direktorja Bojana Veselinoviča, ki so mu očitali okoriščanje z javnimi sredstvi. Na podlagi teh obtožb je nato vladni urad za komuniciranje, ki ga vodi Uroš Urbanija, od agencije zahteval dokumente, ki bi potrdili obtožbe; s tem je želel priti do kompromitirajočega gradiva, na podlagi katerega bi lahko odstavili Veselinoviča in na njegov položaj nastavili katerega od Janševih spin doktorjev.

Dvoličnost SMC

Težava pa je bila, da obremenilni dokumenti preprosto ne obstajajo, poleg tega Urbanija od STA ne more terjati ničesar, saj Ukom pač nima statusa njene skupščine. V želji po moči so bili pripravljeni agencijo tudi uničiti, če ne bi dosegli svojega. Ker Urbanija papirjev ni dobil, je vladi uradno predlagal, naj agenciji ne izplača preostalega denarja za opravljanje javne službe v letu 2020, pa tudi, naj vlada z njo ne podpiše pogodbe o financiranju v letu 2021. Šele po valu protestov ne le iz Slovenije, temveč iz vse Evrope, je vlada s stisnjenimi zobmi popustila in STA odobrila denar, ki ji pripada. To se je zgodilo v začetku januarja; a tedaj je vladna koalicija že imela pripravljen nov scenarij za Veselinovičev odstrel in podreditev agencije z njeno pripojitvijo k demografskemu skladu.

Gospodarska zakonodaja, pa tudi zdrava pamet zelo dobro ločita, kaj je nadzorna in kaj vodstvena funkcija. In novi direktor RTV Slovenija primernih vodstvenih izkušenj nima.

Tako je videti Janševa končna rešitev njegove namišljene težave s STA, pri njenem uresničevanju pa mu izdatno pomagajo koalicijski partnerji. Tudi SMC, ki je ob Urbanijevem križarskem pohodu provizorično branila medijsko neodvisnost, 10. februarja pa je v parlamentarni odbor za finance skupaj s SDS in NSi vložila amandma o uvrstitvi STA med kapitalske naložbe demografskega sklada. Na drugi strani so pozivi opozicije po sklicu javne razprave ostali gladko preslišani. Tako kot je Janševa vlada povsem prezrla tudi proteste in pomisleke sindikatov, ki jih je v okviru Ekonomsko-socialnega sveta odrezala od razprave o demografskem skladu.

Janševa metla za več maš na RTV

Če aktualna oblast šele pripravlja teren za zamenjavo vodstva in nadzornikov STA, pa ji je to že uspelo na nacionalnem mediju RTV Slovenija. Konec januarja je programski svet nacionalke za novega generalnega direktorja imenoval Andreja Graha Whatmougha, ki je vladi nadomestil mrzkega Igorja Kadunca. Morebitne dvome o tem, po čigavih željah so delovali svetniki in kdo si od rošade lahko obeta največ politične koristi, je razblinil Janšev čivk pod objavo neke novice TV Slovenija na Twitterju, da naj bi »nova metla popravila takšno lažnivo poročanje«.

In res je Grah Whatmough, uradno kader samozvane »zaščitnice« medijev SMC, že na samem začetku mandata dal vedeti, da bo njegova metla po RTV pometala, kakor jo bo vodila že dolgo ne več nevidna roka iz Trstenjakove ulice, sedeža SDS. Med ključnimi vsebinami, s katerimi naj bi se ukvarjala RTV, je novi direktor v svojem programu med drugim poudaril »prenos bogoslužij in ustrezno pokrivanost verskih dogodkov in praznikov, ki so še posebej povezani z izročilom na slovenskih tleh« ter »ustrezno pokrivanje kulturnih vsebin, tudi ljubiteljske kulture, in spoštljiv, objektiven in refleksen odnos do pokrivanja dogodkov polpretekle zgodovine«. Obenem je v odmev žaljivim zapisom o prenapihnjenosti RTV, ki jih redno objavljajo mediji Janševega omrežja, napovedal drastično zmanjšanje števila zaposlenih, v prvi fazi predvsem z upokojevanjem.

Konec avtonomije

Kakor v primeru podreditve STA demografskemu skladu je imenovanje Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTV Slovenija vrhunec politično vodene operacije, ki je stekla neposredno po prihodu Janeza Janše na oblast. Manj kot teden dni po vzpostavitvi njegove tretje vlade aprila 2020 je ta skozi državni zbor spravila temeljito prenovo nadzornega in programskega sveta RTV Slovenija. Tedaj so med drugim v programski svet, ključno telo, ki potrjuje vse pomembnejše odločitve glede novinarskega dela nacionalke, med drugim prišli operna pevka Alenka Gotar, podpornica SDS, ki je takoj zatem dobila službo na ministrstvu za kulturo, železničar Slavko Kmetič in teolog Ivan Štuhec. Želje slednjega pa je v nadzornem svetu že nekaj časa izpolnjeval prav Andrej Grah Whatmough, ki je odigral ključno vlogo pri sistematičnem blokiranju finančnih načrtov, s katerimi je Igor Kadunc želel sanirati poslovanje nacionalke. In dobrega pol leta kasneje je po Janševih željah preoblikovani programski svet pokazal Kaduncu vrata in na položaj direktorja namestil Graha Whatmougha.

Novi generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough je v svojem programu napovedal več prenosov maš, uravnoteženje odnosa do polpretekle zgodovine in drastično znižanje števila zaposlenih.

Novi šef nacionalke je v svojem programu sedaj izrazil tudi podporo spremembam medijske zakonodaje, ki »bi bila po moji oceni potrebna prenove v določenih specifičnih delih«. Kako prikladno glede na dejstvo, da je ministrstvo za kulturo pod taktirko Vaska Simonitija v začetku poletja pripravilo osnutek že omenjene »reforme« omenjenih predpisov; po tem predlogu bi RTV Slovenija ostala brez velikega dela prihodkov, saj bi del naročnine za njene programe preusmerili na druge medije (beri: Novo24), obenem pa bi nacionalki odvzeli njeno ključno tržno dejavnost – upravljanje oddajnikov.

»Niti poskusilo se ni najti primernega človeka«

Kot pri dogajanju okoli STA pa se zdi, da se tudi pri čistkah na RTV Slovenija Janša in ekipa niso pretirano ozirali na veljavne zakone. Med pogoji razpisa za novega generalnega direktorja je bilo namreč tudi določilo o vsaj treh letih izkušenj z vodenjem večjih organizacijskih sistemov. Andrej Grah Whatmough po vsem sodeč teh izkušenj nima; doslej je deloval le kot zastopnik res majhnega investicijskega podjetja, bil je tudi direktor prevajalske družbe in vodja računovodskega servisa. Programski svet RTV mu je zato v silni ihti, da ga za vsako ceno spravi na čelo nacionalke, kot vodstvene izkušnje priznal kar predsedovanje nadzornemu svetu RTV – kakor da ne bi vedeli, da gospodarska zakonodaja, pa tudi zdrava pamet zelo dobro ločita, kaj je nadzorna in kaj vodstvena funkcija.

To ni prvič, da pod Janšo na vrh nacionalke prihaja človek brez zahtevanih izkušenj; leta 2006, v mandatu prve vlade SDS, je vodenje RTV prevzel Anton Guzej, ki je prostodušno priznal, da tega področja sploh ne pozna. Kot že takrat je Igor Kadunc tudi sedaj ob izvolitvi Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja javne radiotelevizije vložil tožbo na delovno sodišče, s katero spodbija njegovo imenovanje. »Ključno je, da se vsaj pokaže, da se ni niti poskusilo najti primernega človeka za to funkcijo,« je ob vložitvi tožbe povedal Kadunc. »Šlo je za koalicijsko usklajenega kandidata, kar je jasno razvidno tudi iz glasovanja na programskem svetu.«