Dilema prvega odmerka

Vsa trenutno odobrena cepiva proti koronavirusni bolezni zahtevajo cepljenje z dvema odmerkoma v razmiku nekaj tednov. Drugi odmerek naj bi telo spet spomnil na obrambo pred virusom in zagotovil močnejši imunski odziv ob morebitni izpostavljenosti.

Odprto pa ostaja vprašanje – kdaj je z vidika javnega zdravja najboljši čas za drugi odmerek? Ali je bolje čim več ljudem čim prej zagotoviti popolnejšo zaščito, ki jo zagotavljata dva odmerka, ali pa bi omejene dobave cepiva bolje izkoristili tako, da bi čim več ljudi cepili z enim odmerkom in zagotovili vsaj delno zaščito za večji delež prebivalstva?

V Veliki Britaniji, ki se za cepljenje prebivalstva v prvi vrsti zanaša na cepivo družbe AstraZeneca, trdijo, da se jim je zamaknitev drugega odmerka na 12 tednov po prvem obrestovala, saj naj bi že prvi odmerek ponudil znatno zaščito, predvsem pred hujšim potekom bolezni, prav tako pa je imunski odgovor na drugi odmerek ob večjem časovnem presledku med odmerkoma boljši. »Trimesečni interval bi lahko imel prednost pred krajšim razmikom med odmerkoma, saj ob omejenih zalogah cepiva omogoča zgodnejšo zaščito večjega deleža prebivalstva, hkrati pa tudi izboljša zaščito po prejetem drugem odmerku,« so strokovnjaki, ki so sodelovali pri razvoju cepiva, prejšnji teden zapisali v medicinski reviji Lancet. Tudi v Sloveniji je sicer predpisan razmik med odmerkoma cepiva AstraZeneca 9–12 tednov.

A podobna dilema glede časovnice za drugi odmerek se pojavlja tudi pri drugih dveh odobrenih cepivih, Moderna in Pfizer/ BioNTech. Strokovnjaki, ki so bili pristojni za preizkušanje učinkovitosti cepiva Pfizer/BioNTech, so konec lanskega leta poročali, da je zaščita po cepljenju s prvim odmerkom zgolj nekaj več kot 50-odstotna, po drugem odmerku pa skoči na 95 odstotkov; novi izračuni, ki sta jih nedavno v New England Journal of Medicine objavila kanadska strokovnjaka, pa kažejo precej drugačno sliko. V originalni izračun učinkovitosti po prvem odmerku je bilo namreč vključeno tudi obdobje prvih dveh tednov po prejetem prvem odmerku, ko se imunost šele vzpostavlja. Dva tedna po prvem odmerku pa je bila zaščita že več kot 90-odstotna. »S tako visokim zaščitnim učinkom prvega odmerka bi lahko omejeno zalogo cepiva najbolj izkoristili z odložitvijo cepljenja z drugim odmerkom, dokler vsi pripadniki ogroženih skupin ne prejmejo vsaj enega odmerka,« sta zapisala. »Trajanje zaščite po cepljenju z enim odmerkom je še negotovo, a hitro cepljenje z drugim odmerkom vsaj na kratek rok prinaša majhno dodatno korist, hkrati pa ljudje iz ogroženih skupin, ki bi jih lahko cepili s prvim odmerkom, ostajajo popolnoma nezaščiteni.«

Britanska agencija za javno zdravje (PHE) je ta teden objavila prve podatke o učinkovitosti cepiva Pfizer/BioNTech na vzorcu medicinskega osebja, ki ga rutinsko testirajo vsaka dva tedna. Po prvem odmerku se je tveganje za okužbo znižalo za 70 odstotkov, po drugem je zaščita poskočila na 85 odstotkov. Prav tako se je cepljenje z enim odmerkom izkazalo za 57-odstotno učinkovito pri preprečevanju hujšega poteka bolezni pri starejših od 80 let. Drugi odmerek je zaščito precej izboljšal, na 85 odstotkov. Na splošno pa podatki kažejo, da že prvi odmerek cepiva za 75 odstotkov zmanjša možnost hospitalizacije in smrti zaradi koronavirusne bolezni.

Odločitev o morebitnem zamiku drugega odmerka cepiv kljub spodbudnim podatkom ne bo lahka. Nekateri strokovnjaki za nalezljive bolezni svarijo, da bi delna zaščita, ki jo nudi en odmerek, virusu omogočila idealno okolje za razvoj novih problematičnih mutacij. Prav tako pa so skeptični tudi strokovnjaki za javno zdravje, saj se bojijo, da bi spreminjaje režima cepljenja omajalo krhko zaupanje javnosti v cepiva. Kot nam je povedala vodja vladne strokovne skupine dr. Bojana Beović, je ta zadržek zaznati tudi med slovenskimi strokovnjaki. »A če bodo na voljo dovolj dobri podatki o učinkovitosti cepljenja z enim odmerkom, jih bo treba predstaviti javnosti in potem ne pričakujem, da bi to povzročilo dodaten odpor. Spreminjanje načina odmerjanja pri cepivih ni redko, seveda pa mora biti dobro utemeljeno.«

Po mnenju dr. Romana Jerale s Kemijskega inštituta je pri spreminjanju doktrine cepljenja nujna previdnost. »Kakršnekoli anekdotične okužbe bi takoj pripisali prevelikemu razmiku in cepljenju, ki ni v skladu s predpisanim in preverjenim režimom. V Izraelu so se najprej pojavila poročila, da en sam odmerek ne omogoča zadostne zaščite, zadnji rezultati pa kažejo, da je ta zaščita vseeno zelo visoka, so pa, ker imajo dovolj cepiva, vseeno upoštevali predpisani razmik med odmerkoma.«

Če temu dodamo še tveganje za razvoj virusnih mutacij ob nepopolni zaščiti, je po njegovem mnenju, vsaj dokler ne bo na voljo več podatkov, smiselno vztrajati pri dozdajšnjem režimu cepljenja, da ne bi omajali zaupanja v cepiva. »Ne nazadnje lahko računamo, da bo dobava cepiv od aprila in še bolj od junija naprej boljša, zato najbrž ne bi imelo smisla za ta čas vpeljevati režima cepljenja, o katerem bi državljani in tudi del stroke dvomili.«

Se pa vse bolj nakazuje smiselnost cepljenja zgolj z enim odmerkom pri tistih, ki so koronavirusno bolezen že preboleli. Vse več podatkov namreč kaže, da pri njih, zaradi predhodne izpostavljenosti virusu, že prvi odmerek cepiva deluje kot spodbujevalni odmerek in dosega visoko stopnjo zaščite. Res pa je, opozarja, dr. Jerala da klinične študije, ki bi to nedvoumno potrdila, še nimamo. »Tudi to je možnost,« pa na vprašanje, ali prebolevnike cepiti z enim samim odmerkom, odgovarja Bojana Beović.