Teksaška zmrzal

Teksas, po površini in po številu prebivalcev druga največja ameriška zvezna država, je prejšnji teden doživljal obsežne izpade električne energije, ki so prizadeli več milijonov ljudi. Zaradi izjemno nizkih temperatur se je poraba elektrike za ogrevanje občutno povečala, hkrati pa so se številne elektrarne, nepripravljene na obratovanje v takšnih razmerah, začele ustavljati. Vetrne elektrarne so se ustavljale, ker se je na vetrnicah nabiral led. Plinske elektrarne so se ustavljale, ker so zmrznili plinovodi, po katerih vanje doteka gorivo. Operater je bil prisiljen odklapljati dele omrežja, saj bi sicer tvegal popoln razpad sistema. Brez elektrike so se ustavile tudi plinske peči, ki jih številni uporabljajo za ogrevanje. Voda je zmrzovala v ceveh, ugašali so črpališča pitne vode in čistilne naprave.

Čeprav so nekateri za obsežne izpade hiteli kriviti pretirano vlaganje v nestanovitne obnovljive vire energije – Teksas približno petino elektrike pridobi iz vetrnih elektrarn –, pa podatki kažejo, da je bil izpad proizvodnje elektrike zaradi ugašanja plinskih elektrarn precej večji od izpada zaradi zastalih vetrnic. Za veliko pomembnejši dejavnik sta se izkazala pretirano poudarjanje samozadostnosti in odsotnost zunanje regulacije omrežja. »Mrzlo vreme je po mojem mnenju zgolj sprožilec dogodka, ki se je potihoma napovedoval z nižjimi vlaganji v omrežje v dereguliranem okolju, kjer je primarni cilj lastnika omrežja dobičkonosnost, ne zanesljivost delovanja omrežja,« pravi Darko Kramar, pomočnik direktorja za področje obratovanja pri družbi ELES, sistemskem operaterju slovenskega prenosnega omrežja. »Tako kot vodarji načrtujejo poplavno varnost po merilu 100-letnih voda, moramo elektrooperaterji načrtovati omrežje za ekstremne vremenske razmere.«

Upravljavcev elektrarn v dereguliranem teksaškem sistemu ni nič zavezovalo k temu, da bi proizvodne enote pripravili na morebitne izjemne vremenske razmere. Visoke cene elektrike v času pomanjkanja naj bi bile dovoljšen vzgib za obratovanje elektrarn v vseh vremenskih razmerah. Skratka, stabilnost omrežja je bila prepuščena stroškovnim špekulacijam.

Vetrne ali katerekoli druge elektrarne same po sebi ne morejo biti krive, če odjemalci ostanejo brez elektrike, pravi Darko Kramar. »To je vprašanje tako imenovane zadostnosti elektroenergetskega sistema, ki je stvar širše državne strategije.« Država mora poskrbeti za zadostne rezerve. »Če pri nas izpade Nuklearna elektrarna Krško, TEŠ ali katerakoli druga proizvodna enota, mora po zakonu ELES, ki je sistemski operater, izpadlo energijo nadomestiti z drugimi viri, domačimi ali z uvozom iz tujine. Kadar se v Evropi napovedujejo ekstremne vremenske razmere, vsi evropski operaterji ’stopimo skupaj’, skrbno analiziramo položaj, pripravimo ukrepe in si med seboj pomagamo.« Teksaško omrežje pa je v želji po samozadostnosti in odsotnosti zunanjega »vmešavanja« zelo slabo povezano z električnim omrežjem preostalih ZDA, to pa onemogoča nadomeščanje izpadle energije z uvozom elektrike od drugod. »To pomeni, da je v težavah prepuščen zgolj samemu sebi in dediščini, kakršno si je ustvaril z vlaganji v elektroenergetski sektor v preteklem obdobju.« Če hočemo prosti trg, je treba skrbeti za javno infrastrukturo, da trg lahko nemoteno deluje. »Bolj ko je trg dereguliran, bolje je treba skrbeti za infrastrukturo,« pravi Kramar. »Če pri dereguliranem trgu dereguliramo še omrežje, potem je samo vprašanje časa, kdaj se bo zanesljivost oskrbe z električno energijo opazno poslabšala.«