Finančno sesuvanje STA

Zorčič pošilja novinarje na sodišče

Slovenska tiskovna agencija (STA) še vedno trpi posledice posebne medijske vojne vlade proti sebi, ostala je brez plačila za javno službo za januar, hkrati pa tudi brez enega največjih naročnikov tržnih storitev, saj Ukom ni odgovarjal niti na tovrstne ponudbe. Zato je STA vladi v ponedeljek zaprla dostop do svojih tržnih vsebin.

Zanimalo me bo, ne prvič, kako se na to odzivajo posamezniki obeh koalicijskih strank, SMC in DeSUS, ki so lanskega marca popolnoma zamenjali svojo barvo. Naivno smo pričakovali smo, da se bo najpomembnejše ime med njimi do medijskega podrejanja morda opredelilo in ga obsodilo. Ni se zgodilo, novinar Uroš Škerl Kramberger je v Dnevniku dogajanje povzel takole:

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič (SMC) je STA v ponedeljek javno "svetoval", naj poišče pravico na sodišču, če ne bo šlo drugače. Vprašanju, kaj bo SMC kot koalicijska partnerica storila proti vladnemu kršenju zakonodaje pod taktirko SDS, pa se je Zorčič izognil.

Marionetna politika

Izogibanje obsodbi je najbrž najbolj pričakovana taktika s strani nekoga, ki je postal centralni igralec nečesa, kar bom preprosto poimenoval z »marionetno politiko«. Kajti premalo je reči, da so se v koalicijskih strankah zgolj ideološko "prilagodili", da so izdali svoje moralne in politične principe, da so moralno bankrotirali, takšna politika v svojih učinkih in posledicah vendarle tvori in omogoča avtoritarno oblast, katere del je. In v odnosu do nadrejenega se obnaša na točno takšen podredljiv in podrejen način, kot marioneta soustvarja dramatične razmere orbanizacije države.

Kdor je v ponedeljek gledal Studio City, je videl še eno manifestacijo tovrstne kimajoče politike, popolnoma anemično, zmedeno in skrušeno pravosodno ministrico, ko je nemočno razlagala, da je storila vse glede tega, na kar jo je opozoril že evropski komisar za pravosodje Didier Reynders v posebnem pismu: da pohiti in potrdi slovenska člana evropskega javnega tožilstva ter tako novoustanovljenemu organu s prvim marcem (!) omogoči delovanje. Ker vlada ne daje soglasja, ker sta tožilca v očitni nemilosti pri Janezu Janši, si ne upa storiti ničesar, celo povedati ne svojega mnenja. Na vprašanje, kaj pomeni reči, da o tem odloča vlada, če pa je ona njena članica, ni zmogla komentarja. Nekaj podobnega lahko ugotavljamo za marionetno ministrico Simono Kustec in ministra za javno upravo Boštjana Koritnika. Prav vsi štirje, Zorčič, Kozlovič, Kustec in Koritnik, prihajajo iz vrst SMC.

Sklicevanje na nesposobnost politike

Kimanje in podrejanje predstavljata nemajhno moralno zadrego marionetnih politikov, zato bi morala postati njihova retorika in delovanje predmet čisto posebne pozornosti. Če se je doslej Zorčič skliceval na to, da bo glede financiranja STA potrebno "storiti vse", kar je kajpak zelo abstrakten opis, je zdaj zamenjal svoj poudarek, stavi na zanj razbremenjujočo razrešitev na sodišču. Pred kamero TV Slovenija je celo skozi zvito distanciranje omenjal »nesposobnost« politike:

"Jaz mislim, da več kot politika dela po STA-ju, slabše je. Jaz mislim, da je prišlo do trenutka, da zadevo reši sodišče, če politika tega ni sposobna."

Sklicevanje na rešitev z prelaganjem odgovornosti na sodišča, ki seveda meljejo počasi in dolga leta, kakopak marionetne politike razbremenjuje lastnih ravnanj, načelnosti in celo zavzemanja javnih stališč. Večkrat ga zasledimo pri Mateju Toninu in Novi Sloveniji; ko je potrebno kaj obsoditi najmanj na moralni ravni in to sproža nekrščansko nelagodje, postane apel k sodišču imeniten trik za bežanje pred vsako opredelitvijo. Pri Janši kajpak ne gre le za to, da mu je potrebno ostati zvest in pokoren v smislu politične ponižnosti, ampak tudi za vprašanje hitre osebne zamerljivosti. Na koncu je premier morda s trikom sklicevanja na sodišče čisto zadovoljen, v bogati kolekciji retoričnih zavajanj ga lahko, čeprav sovraži ti. krivosodje, kvečjemu občuduje.

Nenadkriljivi zgled

Zorčičeva marionetna retorika pa ima še druge svetle zglede. Ne prvič bi spomnil na učitelja, pri katerem prejemata svoje lekcije skupaj z Lilijano Kozlovič. Te dni je predsednik parlamenta nenadkriljivemu mojstru in tako rekoč veteranu marionetne politike posvetil celo manjši hommage:

"Politik, ki želi delati v dobro države, mora sedeti za isto mizo tudi s svojimi političnimi nasprotniki, s katerimi se večkrat ne strinja, se z njimi pogovarjati in nenazadnje, spoštovati najvišje institucije v državi kot je #PRS."

Politična mimikrija, maskirni dialogizem, sodelovanje in "medsebojno razumevanje" so temeljna vodila predsednika republike, s katerimi že dolgo utira pot opisanemu novem tipu marionetne politike in vsem, ki so se znašli na robu moralnega bankrota in jim vsak namig, kako mimikretizirati odsotnost svoje politične hrbtenice, pride še kako prav.

**Članek je bil prvotno objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**