Cepljenje poteka prepočasi, evropski dogovor o skupni nabavi cepiv pa se krha

Madžarski premier Viktor Orbán je v nedeljo zavihal rokav in se dal cepiti s cepivom kitajskega proizvajalca Sinopharm, ki je doslej na Madžarsko dostavil nekaj več kot pol milijona odmerkov.

Že januarja je Orbán napovedal, da bi počakal na prihod kitajskega cepiva, češ da mu najbolj zaupa. »Ker Kitajci ta virus poznajo najdlje, ga verjetno poznajo najbolje,« je svoje stališče utemeljil v pogovoru za nacionalni radio.

Večine Madžarov sicer za zdaj ni prepričal. Javnomnenjske ankete kažejo, da kitajskemu cepivu zaupa le dobra četrtina vprašanih. Tudi rusko cepivo Sputnik V, ki ga Madžari prav tako že uporabljajo, uživa manj kot polovično zaupanje javnosti. Skeptični so tudi številni zdravniki, ker menijo, da preprosto ni na voljo dovolj podatkov o varnosti teh cepiv ter da je madžarska Agencija za zdravila njihovo uporabo odobrila po nareku oblasti. A Cecíllia Müller, direktorica tamkajšnjega Centra za javno zdravje, nekakšnega madžarskega NIJZ, je prejšnji teden v pogovoru z novinarji izrazila prepričanje, da sta dvom in strah odveč. »Več kot 30 milijonov ljudi po svetu je doslej že prejelo ta cepiva, brez kakšnih posebnih problemov.«

V Budimpešti napovedujejo, da bodo s pomočjo kitajskega in ruskega cepiva do velike noči precepili četrtino prebivalstva, pravzaprav vse, ki so se doslej prijavili za cepljenje. V tekmi s časom, ki jo zapovedujeta vnovično naraščanje števila okužb in širjenje mutiranih različic virusa, so madžarske oblasti prepričane, da je cepljenje z razširjenim naborom cepiv odločitev, ki bo reševala življenja.

Hitenje z odobritvijo in naknadno odkritje morebitnih varnostnih pomanjkljivosti cepiv pa bi lahko porušili zaupanje javnosti, brez katerega se lahko konec pandemije močno zamakne.

Čeprav so se države EU dogovorile, da bodo nabavo cepiv izvajale prek skupnih naročil in da bo morala ustreznost vsakega cepiva potrditi Evropska agencija za zdravila, se je ta dogovor po kopičenju zamud pri dobavi zadostnih količin »zahodnih« cepiv začel krhati. Madžarski sledijo predvsem druge članice Višegrajske skupine. Slovaška je v ponedeljek prejela prvo pošiljko ruskega cepiva Sputnik V, češki predsednik Miloš Zeman je v pismu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu prosil za dobavo cepiva, poljski predsednik Andrzej Duda pa se je v telefonskem pogovoru s kitajskim kolegom Xi Jinpingom pogovarjal o možnosti naročila njihovega cepiva. Možnost pospešene odobritve »vzhodnih« cepiv omenjajo tudi na Hrvaškem.

Ostale članice EU za zdaj ostajajo previdne. Nemška kanclerka Angela Merkel je denimo že pred časom dejala, da so vsa cepiva dobrodošla, ko prestanejo postopek odobritve Evropske agencije za zdravila. In čeprav bi glede na navezanost trenutne oblasti na Višegrad in še posebej na Viktorja Orbána pričakovali, da bo tudi Slovenija sledila njihovemu zgledu pri nabavi dodatnih cepiv, se to za zdaj ni zgodilo. »Slovenija sama ne more kupovati cepiv, to bi pomenilo kršenje dogovorov znotraj EU,« je na torkovi novinarski konferenci dejal novi zdravstveni minister Janez Poklukar.

Pri tem ima tudi podporo stroke, ki si navkljub veliki potrebi po dodatnih odmerkih cepiva ne upa tvegati. Cepljenje bo namreč glede na trenutne napovedi še mnogo prihodnjih let ključni steber obrambe pred virusom. Hitenje z odobritvijo in naknadno odkritje morebitnih varnostnih pomanjkljivosti cepiv pa bi lahko porušili zaupanje javnosti, brez katerega se lahko konec pandemije močno zamakne. Proticepilna gibanja samo čakajo na najmanjšo trohico priložnosti.

»Vsak dan šteje,« pravi infektolog dr. Andrej Trampuž iz berlinske bolnišnice Charite. »Čim hitreje bomo precepili zadosten delež prebivalstva, hitreje bomo lahko končali pandemijo. Vsak odmerek je ena zmaga več.« Prvemu in drugemu valu po njegovih besedah običajno sledi še tretji, nekoliko »blažji« val epidemije. »A v našem primeru se prav lahko zgodi, da bo tretji val hujši – zaradi mutacij virusa. Zato je hitrost cepljenja v tem trenutku izjemnega pomena. Smo v tekmi s časom.«

Vprašanje, ali bi veljalo nekoliko popustiti pri strogih merilih za odobritev dodatnih cepiv in s tem rešiti več življenj, je tako po njegovem mnenju v tej fazi epidemije povsem umestno. »Vendar menim, da to na dolgi rok ne bi bilo dobro.«

Niti rusko niti katero od kitajskih cepiv za zdaj ni niti v formalnem postopku za odobritev za uporabo v Evropski uniji. Evropska agencija za zdravila na svoji spletni strani navaja, da z ruskimi predstavniki sodeluje pri tako imenovanem znanstvenem svetovanju, ki bi lahko privedlo do formalne vloge za odobritev. »Upam, da bo proizvajalcem uspelo dostaviti dovolj kakovostnih podatkov za odobritev. Brez tega ne moremo jamčiti, da so cepiva varna. Vidimo, da so učinkovita, Sputnik V očitno celo bolj kot cepiva AstraZeneca, a podatke o učinkovitosti morajo spremljati tudi podatki o varnosti.«

Cepivo Sputnik V je doseglo veliko javnomnenjsko zmago, potem ko je bil v začetku februarja v ugledni medicinski reviji Lancet objavljen članek, ki navaja več kot 90-odstotno učinkovitost. Podatki o učinkovitosti kitajskih cepiv na tovrstno neodvisno preverjeno objavo še čakajo. Doslej za nobeno od cepiv ni bilo poročil o morebitnih nenavadnih stranskih učinkih. »Res je, da je bilo s kitajskim in ruskim cepivom cepljenih že več milijonov ljudi,« pravi dr. Trampuž. »A brez usmerjenih raziskav je mogoče kakšen stranski učinek hitro spregledati.« Če bi na slepo sprejemali cepiva, ki se že uporabljajo kje drugje, bi tvegali izgubo zaupanja ljudi, če bi se naknadno pojavile težave. »Trenutno ne ruskega ne kitajskega cepiva ne morem svetovati.«

Težave z zaupanjem v cepivo se pojavljajo že pri odobrenem cepivu družbe AstraZeneca. Podatki o manjši učinkovitosti v primerjavi z drugima doslej odobrenima cepivoma, odsvetovanje uporabe za starejše od 65 let in skeptične izjave nekaterih vodilnih evropskih politikov so terjali svoj davek. Iz več držav prihajajo poročila o odklanjanju cepljenja s tem cepivom. Po naših informacijah se to dogaja tudi v Sloveniji, na kar kažejo tudi podatki o porabi cepiv, ki jih zbira Evropski center za nadzor bolezni (ECDC) in po katerih smo v Sloveniji doslej porabili zgolj 16 odstotkov dobavljenih odmerkov cepiva AstraZeneca. Poraba cepiva Pfizer/BioNTech je več kot 90-odstotna.

»Za dvom o cepivu Astra Zeneca sem delno odgovoren tudi jaz, ker sem ves čas govoril, kako veliko odkritje so mRNA cepiva, in vsem svetoval, naj se cepijo z njimi,« priznava dr. Andrej Trampuž. »Takrat žal nisem vedel, da bo teh cepiv na voljo odločno premalo. Vsekakor se je boljše cepiti s kakršnimkoli odobrenim cepivom kot z nobenim, saj so vsa zelo učinkovita pri preprečevanju hujšega poteka bolezni. Jaz sem cepljen z AstraZeneco, čeprav bi se raje s Pfizerjem.«

Poročanje o manjši učinkovitosti pri preprečevanju okužbe in bolezni je žal zameglilo najpomembnejše dejstvo – da vsa odobrena cepiva izjemno dobro ščitijo pred hujšim potekom bolezni in praktično izničijo tveganje za smrt. To pa je seveda ključni namen cepljenja.

Prenovljena cepilna strategija

Največja napaka ostaja

Zdravstveni minister Janez Poklukar je v torek predstavil dopolnjeno strategijo cepljenja, ki odpravlja nekatere nelogičnosti prve strategije, sprejete decembra lani, in nekoliko natančnejše določa prednostne skupine za cepljenje. Tako na prioritetnem seznamu ni več vseh predstavnikov Slovenske vojske, temveč zgolj tisti, ki se odpravljajo na misije v tujini. So pa visoko na prednostni seznam po novem uvrščeni tuji diplomatski predstavniki v Sloveniji, čeprav z vidika čim bolj smotrne porabe cepiva za to ni posebnega razloga.

Še vedno pa v strategiji ostaja njena največja napaka, ki je bolj kot ne posledica kaprice predsednika vlade – cepljenje preostalega prebivalstva zunaj prednostnih skupin naj bi potekalo glede na vrstni red prijave za cepljenje. Če je glavni cilj cepljenja v prvi vrsti preprečevanje hujšega poteka bolezni in smrti, potem bi morala biti starost osrednji dejavnik tudi za določanje vrstnega reda cepljenja splošne populacije. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor bolezni je denimo tveganje za smrt ob okužbi pri ljudeh, starih med 40 in 49 let, skoraj devetkrat večje kot pri mlajših, starih med 18 in 29 let. Vztrajanje pri vrstnem redu cepljenja glede na vrstni red prijav je še toliko bolj nerazumljivo, ker še vedno sploh ni jasna usoda zbirke prijav za cepljenje na portalu e-Uprava. Informacijska pooblaščenka je zaradi suma prekomerne obdelave osebnih podatkov v tem primeru namreč uvedla inšpekcijski postopek. Prve ugotovitve naj bi bile znane prihodnji teden, po naših informacijah pa naj bi bile precej »zoprne«.