Bi morala Slovenija zapreti vse meje in ali je to v resnici modro?

Iz Koroške se veliko ljudi vsak dan vozi v Avstrijo, več tisoč jih je. Delajo tudi zdaj, ko je epidemija. Za prehod meje potrebujejo veliko dokumentacije. »Vsak dan se vozim proti Velikovcu,« pravi eden izmed delavcev. »Slovenci me pustijo skozi, Avstrijci pa me na meji ustavijo. Pokazati moram rezultat hitrega testa, ki ni starejši od sedem dni, na srečo nas zdaj testirajo na firmi, potem moram imeti pri sebi še izpolnjen dokument, da sem dnevni migrant, pokazati pa moram tudi potrdilo podjetja, kjer piše, kakšna je moja dnevna pot. To naredim vsak dan.« Kaj pa, ko se vrača? Kako ravnajo slovenski mejni organi? »Nazaj grede me spustijo skozi, če so slovenski policisti tam, zamahnejo z roko, nič ne zahtevajo od mene. Ne ustavljajo me, kdo ve, morda poznajo moj avto.«

V resnici ne gre za avtomobil, 11. februarja je vlada sprejela sklep, s katerim je odpravila kontrolne točke na notranjih schengenskih mejah. Odprla je vse mejne prehode z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, a kot je dejala tedaj, to ne pomeni, da tistim, ki vstopajo v državo, ni treba izpolnjevati pogojev za vstop. Kdor pride iz držav na rdečem seznamu, na njem so vse sosednje države, mora imeti pri sebi negativni test za koronavirus.

A policija pravi, da ni opustila vsega nadzora. »Kontrolo prehajanja notranjih mej EU izvajamo z izravnalnimi ukrepi na območju celotne države. Mejna kontrola potnikov ob vstopu še vedno poteka na zunanji schengenski meji (torej na meji s Hrvaško) na mejnih prehodih in na kontrolnih točkah na zračnih mejah (Letališče Jožeta Pučnika, Maribor in Portorož) ter morskih mejah Koper in Piran,« je pojasnila za Mladino. Trenutno se torej pri »lovljenju virusa iz tujine« uporablja »mehki« pristop. Policija spodbuja ljudi, da se prijavijo sami. Ali konkretno: če oseba pride iz držav z rdečega seznama »in ni bila ustavljena ter kontrolirana s strani policije pa bi ji morala biti v skladu z navodili NIJZ odrejena karantena in želi uveljavljati svoje pravice, lahko vedno pokliče na policijsko enoto, da se ji na enoti izda ustrezno potrdilo o napotitvi v karanteno«. Samo letos je bilo na mejnih prehodih in kontrolnih točkah izdanih 63.153 potrdil o napotitvi v karanteno na domu, vstop v državo pa je bil zavrnjen 1995 osebam.

Nekatere države Evropske unije so pri tem strožje. Na avstrijsko-nemški meji stojijo policisti in nadzirajo vstop v državo, pri čemer se je zaradi razmaha epidemije na Tirolskem nadzor meje zaostril. Za vstop v Francijo se zahtevajo dokazila o negativnem PCR-testu, tisti, ki v Francijo vstopijo z javnim prevozom, pa morajo izpolniti dodatno »častno izjavo«, da v zadnjih 48 urah niso bili v stiku z okuženimi. Nadzor na meji, ki je bil občasen, naj bi se v prihodnjih dneh v nekaterih provincah okrepil.

Zadnji teden februarja naj bi bilo v Slovenijo »vnesenih« 41 okužb z virusom, od tega skoraj polovica iz Bosne in Hercegovine; še vedno so najpogostejši vir okužb družina in delovna mesta.

O ponovnem zaostrovanju se razmišlja tudi pri nas. Notranji minister Aleš Hojs je dejal, da bo Slovenija v prihodnjih dneh verjetno primorana zaostriti obmejni režim. Krivi naj bi bili neodgovorni posamezniki. »Mi imamo zadnje dni primere, ko se ljudje vračajo iz Avstrije, pa tam na meji povedo, da so bili pri svoji teti v Avstriji, pa seveda ne povedo, da so prišli na letališče Dunaj iz Zanzibarja, torej enostavno lažejo.«

Koliko je teh primerov, Hojs ni pojasnil. Prav tako ni pojasnil, da je ravno on eden od tistih, ki so poskušali zaobiti mejna pravila. Pred tedni so njemu in njegovi mami hrvaški policisti preprečili vstop v Hrvaško, saj s seboj nista imela epidemiološke dokumentacije. Hotela sta obiti hrvaška pravila, storiti to, kar minister očita drugim.

Statistika, ki jo vsak teden objavlja NIJZ, dokazuje, da glavni vir okužb v Sloveniji ni tujina. Zadnji teden februarja naj bi bilo v Slovenijo »vnesenih« 41 okužb z virusom, od tega skoraj polovica iz Bosne in Hercegovine, še vedno so najpomembnejši vir okužb družina in delovna mesta. Morda je bil strožji nadzor mej smiseln takrat, ko so mutirane različice virusa šele prihajale v državo, zdaj, ko se pri nas širi britanski in še kakšen drug sev, pa policisti na mejah epidemije ne bodo omejili.

Zato ponovimo: strategija »no covid« ali bolje »low covid« ne vključuje represije nad ljudmi, policijskega nadzora, kaznovanja mladih, ki na varni razdalji z masko na obrazu zahtevajo vrnitev v šolo. Ne vključuje sprenevedavih ministrov, ki žugajo državljanom. Ne vključuje premiera, ki trditve o tem, da so bile šole v Sloveniji zaprte najdlje v Evropi, označuje za laži. Epidemija ni medicinski, pač pa širši družbeni pojav. Namesto da vlada grozi, si izmišljuje omejitve, jih spreminja, prireja pravila, bi lahko bila vsaj malo bolj prijazna. Za začetek bi lahko ljudem brezplačno razdelila maske FFP2 in jim razložila, zakaj jih je treba nositi. Vlada epidemije ne bo premagala z letali in policijo, premagala jo bo le z zaupanjem.