Orbanija

Po več kratkih stikih med slovenskimi oblastniki in novinarji je evropski parlament pripravil razpravo, med katero naj bi se pred očmi mednarodne javnosti po več kot 15 letih napetosti razčistilo, kdo je resnični uničevalec neodvisnih medijev v Sloveniji. Številni uredniki, novinarji in medijski strokovnjaki so se z zadovoljstvom odzvali vabilu evropskih poslank in poslancev, Janez Janša pa se je soočenju izognil s prozornim izgovorom, da mu okvir razprave, ki je zaradi epidemije potekala prek spleta, ne omogoča poglobljene predstavitve argumentov. Pričakovano, predsednik SDS za svoje početje pač ne misli odgovarjati nikomur. Seveda je enakega mnenja tudi eden njegovih najzvestejših pribočnikov, direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Ta je z brezobzirnimi napadi na novinarje pravzaprav najzaslužnejši za mednarodno sramoto Slovenije na predvečer predsedovanja EU.

V vrsti Janševih medijskih inkvizitorjev, ki uresničujejo poslednjo fazo gospodarjeve vizije o sistematični razgradnji avtonomnega novinarstva, Urbanija prednjači po brezobzirnosti. Pod njegovim vodstvom se je Ukom iz vladne informacijske službe spremenil v podaljšek Janševega propagandnega aparata, ki izključuje in napada drugače misleče. Novinarske konference vlade so postale podporni kanal za Janševe razglase na Twitterju, za oblast motečim novinarjem pa se prepoveduje spraševanje. Na kritične novinarske poizvedbe, poslane prek elektronske pošte, Ukom vedno pogosteje odgovarja s ciničnim posmehovanjem, pojasnil pa ne daje. Direktorju NIJZ Milanu Kreku, ministrici za šolstvo Simoni Kustec in Janševi prvi infektologinji Bojani Beović je Urbanija izrecno prepovedal gostovati v televizijskih pogovorih, ki bi se dotikali za vlado oziroma stranko SDS občutljivih tem. Najbolj indikativna in za slovensko družbo posebej nevarna pa je vnema, s katero se je Uroš Urbanija namenil uničiti Slovensko tiskovno agencijo, najpomembnejši vir novic v državi.

Novica je moč

Potem ko vladi ni uspelo spremeniti posebnega zakona o STA, s katerim bi po zgledu RTV agencijo odprla za politično kadrovanje, je Urbanija samovoljno začel zadrževati proračunska sredstva za delovanje STA. Tako Ukom oziroma njegov direktor ne želi podpisati pogodbe o financiranju za leto 2021 in zavrača plačilo zakonsko zagotovljenega denarja, brez katerega državna agencija ne more preživeti. Kot so v javnem pismu opozorili njeni zaposleni, so se zaradi Urbanijeve samovolje že znašli v položaju, »ko ne vemo, ali bomo čez dva meseca sploh še prejeli plačo in bili sposobni odplačevati svoje osnovne življenjske obveznosti«.

Urbanijeva dejanja niso le moralno zavržna, so tudi v nasprotju s prakso dobrega gospodarja, predvsem pa v nasprotju z veljavnimi predpisi. Na primer z zakonom o STA, po katerem je vlada dolžna zagotoviti sredstva za opravljanje javne službe informiranja, ki jo izvaja agencija. To dikcijo je ponovil tudi sedmi protikoronski zakon, nedavno z veliko večino sprejet v državnem zboru.

STA pod sedanjim vodstvom odlično opravlja delo, leto 2019 je končala z dobičkom in znatno povečala prihodke; ti so znašali 4,3 milijona evrov. Vsak dan pripravi do 300 novic o dogajanju v Sloveniji in tujini.

Nobenega dvoma ni, da si želijo Janez Janša in njegovi aparatčiki podrediti STA in da je namen teh nezakonitih pritiskov zamenjava sedanjega vodstva agencije z Janši zvestimi kadri. Ključno poslanstvo agencije je namreč vsakodnevno objektivno obveščanje o dogodkih, kar je seveda na moč moteče za Janševo tovarno lažnih novic. Na vsaki pomembnejši tiskovni konferenci, na vsakem odprtju in predstavitvi je prisotna novinarka ali novinar STA, ki snema in vestno zapisuje, kaj se dogaja; na podlagi tega sestavi novico brez sodb in komentarjev, ki kar najzvesteje povzema resnični dogodek. Te novice nato povzemajo vsi omembe vredni mediji v državi. Ne gre torej za navaden medij, temveč za nekaj več; kot je zapisano v zakonu o STA, agencija poleg tržne dejavnosti v pri vrsti »opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku«.

Vsak dan pripravijo novinarji, uredniki in dopisniki agencije do 300 novic, ki zvesto odražajo slovensko družbeno stvarnost. Servis, ki ga zagotavlja STA, je temelj neponarejenega in pluralnega obveščanja, ki je prvi pogoj demokracije – prav s tem namenom je bila agencija ob osamosvajanju Slovenije tudi ustanovljena. Ali kot je v letnem poročilu za leto 2019 povzel njen direktor Bojan Veselinovič: »Priprava vsebin je ob spoštovanju novinarske avtonomije temeljila na agencijskih standardih in vodilih uredništva STA, kot so ažurnost, nepristranskost in verodostojnost. Objavljene vsebine so v skladu s poslanstvom STA zagotavljale neodvisen, kredibilen in pluralen prerez dogajanja v Sloveniji in tujini ter široko družbeno obveščenost.« Prav zato jo zdaj napada Uroš Urbanija, osrednji izvrševalec avtokratskih teženj Janeza Janše v medijskem prostoru.

Janšev cenzor

Vnema, s katero direktor Ukoma uničuje STA, je značilna za užaljenca, ki po razpadu zakona skuša kar najbolj škodovati nekdanji ljubezni. Urbanija je namreč poklicno pot Janševega propagandista začel prav pri STA. Leta 2007, v mandatu prve vlade SDS, ga je na položaj urednika notranjepolitičnega uredništva pripeljala tedanja direktorica Alenka Paulin, ki jo je Janša na ta položaj prestavil z mesta tiskovne predstavnice svoje stranke. Urbanija je postal urednik ključnega novičarskega servisa v državi, četudi ni imel – in še vedno nima – omembe vrednih novinarskih izkušenj. Razen če štejemo prostočasna javljanja za katoliško revijo Družina iz Rima, kjer je bil lektor za slovenski jezik na univerzi La Sapienza.

Mimogrede, življenjepis Uroša Urbanije navaja, da je po izobrazbi slovenist in novinar – vendar v informacijskem sistemu Cobiss ni mogoče najti podatkov o njegovi diplomski ali magistrski nalogi iz novinarstva, prav tako ni niti sledu o kakšnih člankih. A kakor pri številnih drugih medijskih delavcih stranke SDS je tudi pri meteorskem vzponu Uroša Urbanije ideološka usmerjenost prevladala nad referencami. Omenjeno usmerjenost je novi urednik nemudoma demonstriral v praksi. Številni novinarji, ki so tista leta delali pri STA, se še spomnijo ponižanj, ki so jih bili deležni. Kot so zapisali v omenjenem javnem pismu, s katerim so nedavno opozorili na svojo stisko, se je direktor Ukoma, ko je bil v letih 2007–2010 urednik pri STA, ukvarjal predvsem s cenzuro. Ta je vključevala »brisanje že objavljenih novic, prikrito popravljanje vesti in pripravo novic po nareku«.

Pričakovali bi, da bi tako očitno kršenje avtonomije in degradacija novinarskih standardov zadostovala, da njihov izvajalec ne bi več našel dela v medijih – toda kariera Uroša Urbanije se je le še strmeje vzpenjala. V času vlade Janševega velikega prijatelja Boruta Pahorja je bil kljub odločnemu nasprotovanju zaposlenih imenovan za odgovornega urednika multimedijskega centra RTV Slovenija in njenega spletišča; RTV je tedaj še trdno obvladovala Janševa desnica oziroma triumvirat Anton Guzej, Jože Možina in Vinko Vasle na položajih generalnega direktorja ter direktorja televizije in radia. Kakopak so se zle slutnje novinarjev in novinark uresničile, Urbanija je tudi na MMC izvajal cenzuro in čistke. Enako je bilo kasneje na Planetu TV, ki ga je druga Janševa vlada ustanovila kot alternativo nacionalki; ko je poskus propadel, je Janša končno vzpostavil Nova24TV. Na njej je med čakanjem na ponovni prevzem oblasti zbral svoj celotni medijski štab – seveda je bil v njem tudi Uroš Urbanija, eden od ustanoviteljev kanala, ki je danes uradno v lasti madžarskih vlagateljev.

Vzporedna resničnost

Zdaj je Urbanija direktor vladnega urada za komuniciranje. A namesto da bi ta položaj uporabljal za obveščanje javnosti o delovanju vlade, na njem deluje na edini način, ki ga obvlada – ustrahuje, žali, cenzurira in nasploh s fanatično vnemo razgrajuje še poslednje ostanke profesionalnosti tega javnega urada. Izgovori, da STA ne nakaže sredstev, ker naj bi bilo vodstvo agencije netransparentno trošilo davkoplačevalski denar, so zavajanje; če bi Janša imel kakršenkoli dokaz, da to drži, bi v parlamentu že zdavnaj sprožil postopke za odpoklic nadzornikov in uprave. Resnica je, da STA pod sedanjim vodstvom odlično opravlja svoje delo; v agenciji je bilo konec leta 2019 zaposlenih 94 ljudi, poslovno leto je končala z dobičkom in znatno povečala prihodke; ti so znašali 4,3 milijona evrov. Pri tem pa ni šlo za nikakršno parazitiranje države, ki ga desničarji tako radi očitajo javnim medijem, temveč je več kot polovico prihodkov ustvarila s tržnimi dejavnostmi.

Navsezadnje so Urbanijeve utemeljitve o slabih rezultatih in nizkih plačah zaposlenih, prikladno zbrane v provizorični anonimki, ki naj bi jo bili sestavili novinarji in novinarke STA, prav ti enodušno zavrnili z lastnim dopisom. In jasno zapisali – edina grožnja njihovemu podjetju in njihovi prihodnosti je Uroš Urbanija, ki »s svojo samovoljo v skrajno negotov položaj postavlja naše otroke, starše, partnerje, družine, ki delijo posledice zlobnih dejanj Urbanije in našo nejasno usodo«.

Direktor STA Bojan Veselinovič je že večkrat opozoril, da bi morala država agenciji v celoti financirati opravljanje javne službe, če želi preprečiti prevlado lažnih novic. Janševa vlada tega seveda ne želi.

Sočasno z napadi na STA janšistični krogi že pripravljajo lastno tiskovno agencijo. To je povsem v skladu z gradnjo vzporedne resničnosti, v katero Slovenijo pelje Janez Janša – z Nova24TV smo že dobili senčno RTV in z Demokracijo antipod Mladine, ostane le še vzpostavitev vzporedne STA. Recept je preverjen, po njem je Janšev vzornik, madžarski premier Viktor Orbán, uničil tamkajšnje neodvisne medije z organizacijo lastne propagandne mreže, ki s svojimi »medijskimi« vsebinami že povsem obvladuje javni prostor. Tako je bil na začetku januarja v Mariboru ustanovljen zavod Phronesis, ki naj bi organiziral platformo, poimenovano »Nacionalna tiskovna agencija«.

Direktor zavoda je Mariborčan Aleš Ernecl, samooklicani domoljub, ki se zavzema za rešitev »judovskega problema«, do katerega naj bi bil kritičen že Jezus, in verjame, da smo bili Slovenci in Slovenke »tekom uradnega izobraževanja negativno pogojeni na Hitlerja in vse, kar je povezano z evropskimi narodnostmi in raso«. Med člani ekipe NTA so med drugim navedeni preverjeni Janševi podizvajalci Vinko Gorenak, Bernard Brščič, Alojz Kovšca in Roman Vodeb. In če bo agencija nekoč z velikodušnimi prispevki državnih podjetij in s sredstvi, pridobljenimi na razpisih ministrstva za kulturo, tako zrasla, da bo na katerem od uredniških položajev potrebovala ideološko prekaljenega specialca za orbanizacijo slovenske medijske krajine, se ve, kdo bi bil najprimernejši.