Grozeča poravnava

Britansko podjetje Ascent Resources, ki je zaradi zastoja pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za nadaljevanje izkoriščanja nahajališč zemeljskega plina v Petišovcih že skoraj propadlo, od Slovenije zahteva odškodnino.

Po pisanju portala necenzurirano.si naj bi bilo od države zahtevalo 120 milijonov evrov (50 za dozdajšnji vložek, 70 za izgubljeni pričakovani dobiček), če bi prišlo do poravnave, pa bi se zadovoljilo tudi s 25 milijoni. To je zadnja možnost tega podjetja za zaslužek v Sloveniji, tožbo mu je lani omogočil neznani investitor. Čeprav naj bi državno odvetništvo ugotavljalo, da imajo tožniki s tožbo slabe možnosti, država za zdaj poravnave ne izključuje.

Jasno je, da je britanske investitorje zastoj pri pridobivanju dovoljenj razhudil. Prva leta delovanja v Sloveniji jim je šlo vse gladko. Leta 2009 so zagnali obsežno sondiranje območja in uspešno izvrtali nekaj poskusnih vrtin. Tudi prve postopke hidravličnega drobljenja so leta 2011 izpeljali brez posebnih težav.

Zataknilo se je, ko je postopek tako imenovanega hidravličnega drobljenja zaradi zgodb iz drugih držav o sprožanju potresov in morebitnem onesnaženju pitne vode prišel na slab glas in ko so nanj postali pozorni okoljevarstveniki. Postopki pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za izkoriščanje nahajališča so zaradi pritožb novih strank v postopku postali zahtevnejši in dolgotrajnejši. A še vedno v skladu z zakonodajo, zato bo morebitno poravnavo težko utemeljiti.

Tožbo so sicer vložili na podlagi Pogodbe o energetski listini, meddržavne pogodbe, ki določa reševanje energetskih naložbenih sporov z mednarodno arbitražo in je bila v devetdesetih letih sprejeta za varovanje tujih naložb v energetsko infrastrukturo razpadle Sovjetske zveze. A v zadnjem času jo uporabljajo predvsem vlagatelji v premogovnike in termoelektrarne v državah, ki se odločajo za prenehanje izkoriščanja fosilnih goriv, in od njih zahtevajo odškodnino za izgubljene pričakovane dobičke. Vse glasnejši so pozivi, da je treba pogodbo bodisi preoblikovati v skladu s sodobnimi cilji razogljičenja energetike bodisi, kot s peticijo od prejšnjega tedna pozivajo evropske nevladne organizacije, tudi slovenska Umanotera, naj države EU od pogodbe skupinsko odstopijo. V dobrem tednu je peticija zbrala že skoraj milijon podpisov.