Strokovnjaki za lažne profile

Oddaja Tarča na TV Slovenija: od kod črpajo inspiracijo za napačne izbire gostov?

Zadnja Tarča na TV Slovenija je zbudila nekaj čudenja in radovednosti. Kaj natančno sta v oddaji o lažnih profilih na družbenih omrežjih kot političnem orodju počela notranji minister Aleš Hojs in Sebastjan Jeretič, svetovalec pri ministru Zdravku Počivalšku, ne ve nihče. Razen nekaj izbrancev, ki bi morali vedeti: Erika Žnidaršič, Boštjan Kogovšek in Manica Janežič Ambrožič, najbolj odgovorni za oddajo. S kakšnim namigom se niso potrudili.

Hojs kot strokovnjak

Je morda pravilna razlaga, da je Aleš Hojs neodkriti strokovnjak za družbena omrežja in astroturfing, da uporablja kakšen lažni profil in nam bo kaj povedal o trolanju v prvi osebi? Nikakor, nobenih razkritij v tej smeri in tudi sam je odločno zanikal. Se morda s to problematiko po neki poti ukvarja kot notranji minister ali policija, nad katero bdi? Nak, ničesar takšnega niso omenjali. Gledalec je lahko zgolj nemočno ugibal, zakaj je tam.

Kakšen posvečenec bi sicer pomislil, da se je v etru poznavalsko znašel zaradi notorične objestnosti in žaljivosti, ki jo kaže v svojih tvitih. Ampak saj res ni edini, ob sebi ime hudičevo veliko konkurenco in tudi z lažnimi profili to ni povsem povezano. Pričakovali bi, da ga predstavijo kot tistega ministra, ki je po prevzemu funkcije še nekaj časa kot direktor vodil propagandno Nova24TV, dokler niso končno našli zamenjave, in da se potemtakem na strankarsko širjenje lažnih informacij odlično spozna. Ampak o njegovih tovrstnih znanjih niso nobene črhnili.

Zato nam kot edina razlaga, zakaj se je znašel tam, preostane le še v oddaji omenjeno dejstvo: gospod se nenehno pritožuje, da ga je tam premalo, za nameček pa, kot je z žebljico na glavico pravilno ugotovil Jernej Pavlič iz SAB, ne plačuje RTV prispevka. Skratka, verjetno bo prav to ultimativno pravilen razlog njegovega postanka v oddaji: neplačevanje položnic in hujskanje državljank in državljanov, da jih ne plačujejo.

Dvakrat nas farbajo

Seveda smo lahko upravičeno jezni. Mar ne bi Manica Janežič Ambrožič tega uredila drugače, recimo s posebno tedensko oddajo z vsemi strankarskimi neplačniki prispevka kot studijskimi gosti? Lahko bi se imenovala "Naši redni neplačniki čestitajo in pozdravljajo". Kajti zakaj jih morajo tlačiti v oddajo o lažnih tvitih in trolanju? Koga s tem kar dvakratno farbajo, če ne poštenih plačnikov RTV prispevka, ki si zaslužijo strokovno oddajo z referenčnimi gosti?

In ne, kakor da absurdnosti še ni popolnoma dovolj, se je Hojs v najmanj treh replikah spravil na javno radiotelevizijo, jo ponižujoče karal, podučeval in se pritoževal nad premajhno pozornostjo, ki mu jo namenjajo, vse v skladu s političnim propagandizmom v odnosu do javnega servisa, ki ga v njegovi orbiti poslušamo že leta.

Res nenavadno grotesken mazohizem, ki mu na svetu ni najti para: v programski shemi ponujajo prostor za redne nastope neplačnikom, celo vladajočim politikom, ki za nameček politično rušijo RTV hišo, in to izključno le zato, da se v njej nastopajoči lahko pridušajo, da jim je namenjenega premalo programskega časa! Njihovi vsebinski prispevek k obravnavani temi je docela nepomemben.

Jeretič kot strokovnjak

Poglejmo si še povabilo Sebastjanu Jeretiču. Predstavili so ga kot Počivalškovega svetovalca oziroma na kratko podpisali kar kot "političnega svetovalca". Glede na poprejšnjo novinarsko uzanco, na primer v Večeru, ko nam naši uredniki piarovce in lobiste bizarno ponujajo kot komentatorje, je omenjeni le previdno prešel v neko drugo kategorijo. Toda zakaj ga takšna funkcija kvalificira za nastop v oddaji? So pri gospodarskem ministru aktivni v tej smeri, so pripravili kakšno študijo? Je morda vsaj on nekdo, ki se strokovno spozna na lažne profile na tviterju, kot sta nam problem pojasnila Anže Boštic iz portala Pod črto in Tadej Štrok iz zavoda Danes je nov dan? Nikakor, v oddaji je dajal od prvega trenutka vedeti, da se mu zdijo »farme trolov« (Nataša Pirc Musar) zgrešena propagandna strategija, neučinkovita in deplasirana, zato jo zavrača. Predpostavka raziskovalcev astroturfinga je kajpak obratna, da odlično delujejo in zato predstavljajo resno manipulacijsko orodje, ki ga skrivaj uporablja politika.

Manever provladnega svetovalca in privrženca Janše smo kajpak takoj dešifrirali, minimizirati pomen in težo slehernega psihopolitične taktike na socialnih omrežjih, ki bi obremenila vladajočo garnituro. Zato pač imajo svetovalce in zato jih mastno plačujejo. Toda ali je RTV hiša njihov podaljšek? Ali pa je razlog povabila Jeretiču kje drugje, v uporabi lažnih profilov? Ne, tega ga niso niti vprašali, je pa novinarka RTV Slovenija Eugenija Carl na Facebooku objavila zanimivo tabelo, iz katere je razvidna njegova velika strast do njih, saj jim zelo rad sledi. Od detektiranih in analiziranih trolov spremlja veliko večino. Zelo pomenljivo razkritje za nekoga, ki lažne profile prezira in v njihovo učinkovitost ne verjame!

Kaj potem sploh še ostane kot potencialni motiv povabila? Čeprav ga podobno kot pri Hojsu gledalec ni mogel uganiti, možna razlaga sledi prejšnji – za razliko od ministra morda plačuje RTV prispevek, toda povsem enako prezira radiotelevizijo. Še zlasti ko napada njene novinarke, na primer prej omenjeno Eugenijo Carl, ki se je drznila pisati o rabotah eks-koprskega župana Borisa Popoviča. V uradnem komunikeju koprske občine so jo pri Jeretiču opisali kar s stavkom "Eugenija Carl spet laže, krade, bolhe je", koprski župan pa je sicer že pred leti novinarko Barbaro Verdnik javno označeval z izrazi verbalnega mobinga in zanjo dejal, da je "psihič in punca, ki je očitno že tako zašla, da potrebuje pomoč strokovnjakov", novinarko Petro Vidrih pa za "lezbijko, ljubico in piarovko bivše izolske županje, ki rada popiva".

Nesolidarnost in mazohizem

Kot njegov glavni piarovec je Jeretič novinarko TV Slovenija dolga leta zasmehoval v številnih zapisih v koprskem glasilu in drugod. Povedano drugače, če so novinarji in uredniki zadovoljni s takšnim izborom, če Erika in Manica pljuneta čez svojo kolegico novinarko in če si Jeretiča niso mogli zaželeti kot eksperta za lažne profile, so si ga mogoče lahko kvečjemu iz razloga, ki sem ga navedel. Ampak zdaj bom ponovil vprašanje: mar ne bi odgovorna urednica zadrege uredila drugače, recimo s posebno tedensko TV oddajo z vsemi političnimi svetovalci ministrov Janševe vlade, ki sesuvajo RTV Slovenija? Lahko bi se preprosto imenovala "Ministrski svetovalci čestitajo in pozdravljajo našo hišo". Kakšna novinarska nesolidarnost, kolikšen mazohizem in še večje poniževanje pameti gledalk in gledalcev!

Nič čudnega, da so se potem v oddaji znašli poudarki, kot je »Najprej moram povedati, da se mi zdi naravnost bizarno, da se javna radiotelevizija ukvarja s sedmimi retviti poslanca ali državnega sekretarja Mahniča ali predsednika vlade« (Hojs) in "Ves čas, ki je vložen v te profile, je vržen stran, ker ne doseže nobenega rezultata. Edina moč tviterja v slovenski politiki je moč, ki mu jo dajete mediji, ko povzemate stališča, ki so sporočena prek tviterja" (Jeretič). Slednje je postalo še metanivojska kritika oddaje. Ker če je to res, so v Tarči, vključno s povabljenimi avtorji, v celoti zapravljali čas in nevarno ozvočevali napačne teme in avtorje.

Še enkrat klonili

Kasneje so si na MMC RTV Slovenija privoščili še zgrešen poudarek v naslovu. Očitno jih je po oddaji najbolj prepričala prav Jeretičeva misel, ki so jo na tak način izpostavili: "Slovenska tvitosfera je zabetonirana v svojih položajih, nikogar ne boš spreobrnil". V čem je manipulativna zastranitev naslovnega poudarka? Psihološki učinki politične propagande na tviterju ne ciljajo neposredno na spreminjanje političnih prepričanj ljudi, temveč sledijo številnim drugim, nič manj pomembnim ciljem: kontroli škode, preusmerjanju pozornosti, širjenju napačnih zgodb in laži, diskreditacijam političnih nasprotnikov, nastavljanju vab in manipuliranju z javnim mnenjem. Z izbiro navedenega poudarka o »spreobrnitvi« uporabnikov pa je nastal popolnoma zgrešen vtis, da sistematična raba lažnih profilov sploh ne služi ničemur, zato ne more biti škodljiva. Lahko uganemo, komu dejansko služi tak poudarek? Novinarji RTV Slovenija so klonili še na tej ravni.

In še beseda k celotnemu vtisu oddaje: odličen in zelo pedagoški uvodni prispevek je bil njen najboljši del. Nataša Pirc Musar je uspela umestiti dogajanje v približni okvir moralnih in potencialno pravnih presoj, Anže Boštic je s premalo minutaže ilustriral logike diskreditacij in laži, Dan Podjed nakazal problem "shizofrenije multiplih identitet", za katero bodo zboleli strankarski plačanci ali kar poslanke in poslanci sami. Spodobni nastavki oddaje, ki sta jih, po izbiri urednikov in voditeljice, dodobra sesuli dve zgrešeni povabili.

Naj na koncu postavim še nagradno vprašanje: čemu in zakaj to počnejo, od kod črpajo inspiracijo za napačne izbire gostov? Ne vemo, ampak induktivno obarvana razlaga je le ena – prijaznost do oblasti. Ko bodo naslednjič govorili o vesoljski tehniki, Nasinem roverju in pristanku na Marsu, je edino vprašanje, katerega ministra bodo povabili.

**Članek je bil prvotno objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**