Ministrici, prosim, ne voščita nam za 8. marec!

Simona Kustec in Lilijana Kozlovič, ne uzurpirajta praznika, ki ni praznik trenutne oblasti

Kmalu bo 8. marec. Dan, ko bodo v vseh medijih v ospredje postavljene ženske, dneva, ko se bo od povsod opozarjalo na enakopravnost, pravičnost in solidarnost.

Na ta dan bodita, Simona Kustec in Lilijana Kozlovič, tiho! Prebivalcem in prebivalkam Slovenije ne voščita 8. marca, ne uzurpirajta praznika, ki ni praznik trenutne oblasti.

8. marec je ob svojem nastanku neposredno povezan z bojem žensk za delavske pravice. Od leta 1909 v New Yorku in leta 1911, ko so se na pobudo Klare Zetkin zbrale še po Evropi, tudi v naših Trbovljah, se zbiramo in zahtevamo svoje pravice.

"Kruha in vrtnic!" pravi brezčasni slogan, ki je spremljal boje za boljše plačilo za delo, osemurni delavnik in volilno pravico.

Vse več glasov pa tudi danes opozarja na to, da je nujno spremeniti družbena razmerja, zahtevati enako plačilo, namesto nesigurnih prekarnih zahtevati redne zaposlitve, zahtevati konec spolnemu nadlegovanju in nasilju; številne posameznice dnevno ustvarjajo družbo enakopravnosti in vas prav gotovo ni med njimi.

Na 8. marec zato ne govorita o pomenu žensk v politiki, v izobraževanju, o pravičnosti in solidarnosti. Sta del oblasti, ki neenakosti poglablja, ki straši, kaznuje in razdvaja.

Simona Kustec, na 8. marec ne omenjajte dolgoletnega prizadevanja feminističnih gibanj za pravico do izobrazbe, ne navajajte prve doktorandke in pomena šole.

Ne pozabite, da ste šolarje in dijake zaprli v osamo doma za 4 mesece, najdlje v Evropi.

Ne pozabite, da so slovenski šolarji in gimnazijci lahko obiskovali nakupovalna središča, lokale in fitnese, niso pa smeli v šolo. Si lahko predstavljate stisko otrok, ki so brez socialnih stikov zaprti med štiri stene?

Veste, da jih veliko še danes nima primerne tehnične opreme za šolanje od doma, marsikateri izmed njih pa je z zaprtjem šole ostal brez edinega toplega obroka?

Ne drznite si nam voščiti za 8. marec, ker je 8. marec praznik upora.

Je dan, ki slavi proteste.

Je dan, ki opozarja, da si je pravice treba izboriti. Mariborski dijaki in dijakinje so protestirali, ker pogrešajo šolo, ker si želijo pravega znanja in dela. Oblast jih je, kljub temu da so na protestu pazili na razdaljo in nosili maske, ostro kaznovala. To kazen pa vi odkrito podpirate.

Lilijana Kozlovič, poznate Roso Parks?

Neustrašno žensko, ki na avtobusu svojega sedeža ni želela odstopiti belcu, čeprav naj bi mu po pravilih oblasti ta pripadal? S to majhno gesto je spodbudila konec rasne segregacije. Uprla se je avtoriteti in kljub strahu sledila svojim vrednotam.

Vi ob teptanju pravne države molčite. Ne upate jasno kritizirati oblasti in ste raje tiho. Tiho ostajate tudi ob jasnem krčenju človekovih pravic in svoboščin.

Ko ste prvič kandidirali na državnozborskih volitvah, ste zapisali, da ne želite biti ideološki. Ne želite biti ne levi ne desni, želite delati za ljudi. Izkazalo se je, da namesto da bi bili glas ljudi, v tišini skrbite zase in svoj položaj.

Ne voščite nam za 8. marec, 8. marec je praznik solidarnosti.

Mi si za 8. marec namesto rož podarimo obljubo, da na naslednjih volitvah ne bomo volili nekoga samo zato, ker je ženska.

Ne bodo nas prepričale sladkobne besede. Prazne obljube.

Blebetanje o morali in etiki.

Sledili bomo programom in zavezam. Do takrat pa ne bomo tiho.

Nadaljevali bomo dediščino bork in borcev za pravično in enakopravno družbo ter opozarjali, kričali in zahtevali drugačen svet.

**Zapis je bil najprej objavljen na Facebook profilu avtorice komentarja**