»Politični pritisk na medije posebej osupljiv v Sloveniji«

Evropska nevladna organizacija za zaščito in promocijo temeljnih svoboščin Civil Liberties Union for Europe je opozorila, da v Sloveniji novinarjem redno grozijo, novinarji pa se zatekajo v samocenzuro

Evropska nevladna organizacija za zaščito in promocijo temeljnih svoboščin Civil Liberties Union for Europe (Liberties) v svojem poročilu ugotavlja, da je politični pritisk na medije zaskrbljujoč na Poljskem, Madžarskem in Sloveniji, ki je še posebej osupljiv primer. Vladavina prava in demokracija sta bila v letu pandemije sicer pod udarom po vsej EU.

V Sloveniji novinarjem redno grozijo, novinarke označujejo za "prostitutke", novinarji pa se zatekajo v samocenzuro kot sredstvo za zaščito pred takšnimi napadi. V Bolgariji, Italiji, Španiji, Sloveniji in na Hrvaškem je za medije vse bolj sovražno okolje, še navaja poročilo.

Vlade z avtoritarnimi težnjami na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji so sicer pandemijo uporabile kot izgovor za nadaljnjo slabitev demokratičnih standardov, ugotavlja Liberties.

Omejitve svobode združevanja so se po navedbah poročila poslabšale, na primer v Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, Irskem in v Sloveniji. Oviranje zbiranja in samovoljno pridržanje protestnikov sta vse bolj zaskrbljujoč trend v številnih državah, vključno s Francijo, Bolgarijo, Hrvaško, Poljsko, Španijo in Slovenijo, še navaja poročilo.

"Države, kot so Madžarska, Poljska ali Slovenija, so izkoristile pandemijo, da bi okrepile svojo oblast in omejile kritiko vlade."

Liberties ob tem tudi ugotavlja, da so v zadnjih letih pravnih tožb deležni tudi novinarji, aktivisti in umetniki, vključno v državah, kot so Hrvaška, Francija, Italija, Irska in Slovenija.

"Številni voditelji EU so letos ogrozili zdravje svojih demokracij. Medtem ko je pandemija nedvomno odigrala vlogo pri oslabitvi vladavine prava, so vlade v številnih državah EU uveljavile nesorazmerne omejitve državljanskega prostora, svobode medijev in udeležbo. Države, kot so Madžarska, Poljska ali Slovenija, so izkoristile pandemijo, da bi okrepile svojo oblast in omejile kritiko vlade," je ugotovitve poročila pospremila višja svetovalka Libertiesa Linda Ravo.

Za Slovenijo je poročilo na 14 straneh pripravil slovenski Mirovni inštitut. Glavne ugotovitve so, da medijsko okolje postaja vedno bolj sovražno, zanj pa so značilne tudi vse večje grožnje neodvisnosti regulatornega organa, pomanjkljiva preglednost lastništva medijev in pritisk vlade na nacionalno tiskovno agencijo. Položaj STA je po navedbah v poročilu razlog za zaskrbljenost in dodaja, da je sedanja vlada tiskovni agenciji prekinila financiranje, da bi pritisnila na njeno vodstvo in redakcijo.

Ključno vlogo za zaščito vladavine prava in demokracija ima po navedbah Liberties prav EU, zato so Evropsko komisijo pozvali, naj razširi obseg revizij, poda jasna priporočila za posamezne države ter uveljavi sankcije proti državam, ki škodujejo vladavini prava, ter po potrebi sproži ustrezne postopke pred sodiščem.