Izginula gripa

Lani februarja, ko smo še naivno verjeli, da bo novi koronavirus z nekaj truda mogoče uspešno obvladati, ne da bi se nam življenje postavilo na glavo, se je Slovenija srečala z eno najhujših epidemij sezonske gripe v Evropi. Na udaru so bili predvsem otroci. Številni razredi osnovnih šol so bili na pol prazni.

Letos v Sloveniji gripe sploh še nismo zaznali. Niti enega primera. »Do današnjega dne ne beležimo primera gripe v Sloveniji,« so nam v sredo potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ne zato, ker je zaradi ukvarjanja z epidemijo novega koronavirusa ne bi iskali. Redno testiranje vzorcev za gripo in druge povzročitelje okužb dihal je ustaljen postopek, ki se tudi med epidemijo ni ustavil. »Vsak teden nam okoli 40 ambulant in dva bolnišnična oddelka pošiljajo podatke o pojavnosti akutnih okužb dihal, bolniki pa imajo možnost brezplačnega testiranja na povzročitelje,« pravi epidemiologinja Eva Grilc z NIJZ. »Letos je sicer zaradi koronavirusa obiskov ambulant približno za tretjino manj kot prejšnja leta in je zato tudi odvzetih vzorcev in testiranj manj, a še vedno bi virus gripe zaznali, če bi bil prisoten.«

Podobno stanje je tudi v drugih evropskih državah. V celotni Evropi je bilo po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC) v prvih dveh mesecih letošnjega leta odkritih le nekaj več kot 700 primerov gripe. »Letos gripe pravzaprav ni. Ne samo pri nas. Ni je po vsej Evropi, niti je ni v ZDA. Zgodilo se je enako kot v poletnih mesecih na južni polobli,« pravi imunolog Alojz Ihan. Zgovorni so tudi podatki Svetovne zdravstvene organizacije, ki na svoji spletni strani navaja, da je bila med lanskim septembrom in letošnjim januarjem gripa odkrita v 0,2 odstotka testiranih vzorcev, vključenih v mednarodno statistiko. Povprečje za obdobje med septembrom in januarjem v prejšnjih treh letih je bilo 17 odstotkov pozitivnih vzorcev.

Z ukrepi za omejevanje epidemije koronavirusne bolezni nam je uspelo gripo popolnoma zatreti. Ne samo gripe, tudi širjenje respiratornega sincicijskega virusa, ki je v prejšnjih letih prav tako povzročal nemalo težav, se je popolnoma ustavilo. »Nastradali« so predvsem manj nalezljivi virusi.

»Bolj nalezljivi virusi, kot so rinovirusi in prehladni koronavirusi, so vendarle ostali in se njihovo širjenje v primerjavi s prejšnjimi leti ni občutno zmanjšalo,« pravi Ihan.

V celotni Evropi je bilo po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni v prvih dveh mesecih letošnjega leta odkritih le nekaj več kot 700 primerov gripe. V Sloveniji niti eden.

Odsotnost letošnje sezonske gripe sproža vrsto vprašanj za prihodnje sezone. Bomo po novem gripo znali obvladati, tudi ko bo epidemija koronavirusne bolezni izzvenela in se bomo vrnili v normalno življenje? »Zdaj imamo precej boljšo predstavo o tem, kako se gripe rešiti,« razmišlja dr. Ihan. Že z nošenjem mask v zaprtih javnih prostorih in boljšo higieno rok je gripo mogoče razmeroma enostavno zadržati. »Tega si doslej nismo znali predstavljati. Ni nam bilo sicer najbolj všeč, ko je kdo na avtobusu kihal, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi od njega zahteval, naj si natakne masko. Pri gripi bi bilo že to dovolj – tisti, ki kažejo simptome okužbe dihal, bi si nataknili masko in preprečili širjenje kapljic v prostor.« Skupaj z zavračanjem prezentizma, prihajanja v službo kljub bolezenskim znakom, bi to lahko imelo pomemben pozitiven učinek za javno zdravje, tudi ko bo epidemija končana.

Izginotje gripe lahko povzroči težave pri cepivu za prihodnjo sezono. Njegovo sestavo namreč Svetovna zdravstvena organizacija priporoči na podlagi podatkov o najbolj široko razširjenih sevih. Ti pa so letos zelo skopi. »Obseg podatkov o virusih gripe, ki krožijo, in njihovi geografski razširjenosti, uporabljenih za načrtovanje cepiva za severno poloblo, je bil bistveno manjši kot sicer,« so zapisali na spletni strani. Kljub temu so konec februarja objavili priporočila za sestavo cepiv, ob tem pa opozorili, da »zmanjšano število virusov, ki so bili na voljo za analize, povzroča negotovost v zvezi s celotnim obsegom genetske raznolikosti virusov gripe, ki krožijo, in tistimi, ki bi v prihodnjih sezonah utegnili pomeniti največjo grožnjo«.

Zelo pomemben bo odnos javnosti do cepljenja. Minulo jesen je bilo zanimanje za cepljenje proti gripi izjemno veliko. Bali smo se sočasne epidemije sezonske gripe in koronavirusne bolezni, ki bi bolnišnice pahnila čez rob zmogljivosti. Vlada se je tik pred zdajci odločila, da bo stroške cepljenja v celoti krila država, posledično pa je bilo cepiva, ki ga je naročil NIJZ, premalo za vse, ki so se želeli cepiti. Precepljenost je v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poskočila. Velika neznanka v tem trenutku je, kakšen bo interes za cepljenje letos jeseni. NIJZ za zdaj načrtuje naročilo še nekaj več cepiva kot lani, ko smo porabili vseh 270 tisoč naročenih odmerkov.

Če se bomo zaradi premalo primerov gripe manj odločali za cepljenje, bomo z vsakim letom izgubili nekaj imunosti. In ko bomo opustili maske, se lahko zgodi, da bo novo pandemijo sprožil virus gripe, pravi infektolog dr. Andrej Trampuž.

A ker gripe to zimo sploh ni bilo na spregled, se med ljudmi prav lahko ustvari občutek, da so se lani cepili zaman. In to bi jih lahko odvrnilo od vnovičnih cepljenj, kar pa bi bil lahko recept za težave. »Če se bomo zaradi premalo primerov gripe manj odločali za cepljenje, bomo z vsakim letom izgubili nekaj imunosti,« svari infektolog dr. Andrej Trampuž iz berlinske bolnišnice Charité. »In ko bomo recimo čez nekaj let opustili maske, se lahko zgodi, da bo novo pandemijo sprožil virus gripe. Manj je imunosti med prebivalstvom, hitreje se virus širi in težji je potek bolezni.«

Eno leto odsotnosti gripe za imunost prebivalstva ne bi smelo pomeniti prevelike težave, meni Alojz Ihan. »Imunost po preboleli gripi je dokaj dobra dve do tri leta. Eno leto premora ne bi smelo pomeniti bistvenega upada odpornosti prebivalstva.« Če pa gripe še kakšno leto ali dve ne bo na spregled, potem pa bi po njegovih besedah že bili pred novo potencialno težavo – stanjem, v katerem bi bila imunost večine ljudi nizka. »To pa bi v kombinaciji s kakšnim novim sevom virusa gripe lahko sprožilo obsežnejšo epidemijo. A glede na to, da vemo, kako se gripe ubraniti, se mi zdi, da to niti ne bi bil tak problem.« Obenem pa vendarle poudarja, da grožnje ne bi smeli podcenjevati, saj izginotje gripe vseeno ni zgolj posledica osebnih zaščitnih ukrepov, temveč tudi posledica zastoja mednarodnega prometa in poostrenih ukrepov na mejah, ki zelo otežujeta že raznos virusa po svetu.

»Vsekakor priporočamo cepljenje proti gripi tudi letos jeseni,« pa pravi Eva Grilc. »Ne moremo vedeti, kaj nas čaka.«