Umazani biznis namesto pitne vode

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (SDS) bo, kot kaže, ob podpori koalicijskih strank uspel izpeljati nov problematičen poseg v okoljsko zakonodajo: brez javne razprave in po skrajšanem postopku bo spremenjen zakon o vodah.

Vizjak med drugim predlaga odpravo absolutne prepovedi, ki zdaj na območjih za črpanje pitne vode za javno oskrbo (vodovarstvena območja) onemogoča gradnjo objektov in naprav, ki vključujejo proizvodnjo nevarnih snovi ali odlaganje odpadkov in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. Po predlogu Vizjaka bi po novem lahko na vodovarstvenih območjih stali nevarni objekti in naprave, če bi tako pač določila vlada.

Zaradi predlaganih sprememb so na začetku tedna sprožile alarm okoljske organizacije. Opozorile so, da bi uzakonitev Vizjakovega predloga ogrozila zdravje ljudi in da je nedopustno, da so predlog dodali v besedilo predlaganih sprememb zakona naknadno, ko je bila zgolj 14-dnevna javna razprava o predlogih sprememb že končana. V iniciativah Eko krog, Eko Anhovo in Danes so opozorili, da bi odprava prepovedi omogočila legalizacijo številnih nevarnih nezakonitih stanj. Opozorili so tudi na občino Kanal ob Soči, kjer so zadnja leta za oskrbo s pitno vodo več kot tisoč prebivalcev brez dovoljenj uporabljali vodni vir neposredno pod cementarno Salonit, ki je črpališče tehnološke vode za proizvodnjo. »Če bodo predlagane spremembe zakona o vodah sprejete, se bo to stanje legaliziralo, v ničemer pa ne bo prispevalo k boljši kakovosti pitne vode za prebivalce,« so opozorili.

S svarili se je oglasila tudi zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak: »Če hočemo zares varovati zdravje, mora biti onesnaženje prepovedano, saj dopuščanje izjem in zanašanje na varovalke ne deluje!« Dokaz je bilo lansko onesnaženje pitne vode z rakotvornim kromom 6 v Anhovem, ko je odpadna industrijska voda iz čistilne naprave podjetja Eternit vdrla v vodovodno omrežje. Poziv k zavrnitvi Vizjakovega predloga je poslancem poslala celo Gospodarska zbornica Slovenije – panožna zbornica komunalnega gospodarstva: »Predlagana sprememba predstavlja preveliko tveganje za ogrožanje vodnih virov za pitno vodo in posledično tudi za zdravstveno ustreznost pitne vode.«

Pozive civilne družbe so podprle stranke opozicije, vendar na torkovi seji odbora državnega zbora za infrastrukturo niso uspele doseči, da bi bila izvedena javna predstavitev mnenj o predlogu zakona. Jasno je torej, da bo koalicija z minimalnimi kozmetičnimi varovalkami sledila predlogu Vizjaka in ob tem ignorirala opozorila zakonodajno-pravne službe državnega zbora o neprimernosti predlagane ureditve.

Vizjak je opozorila civilne družbe označil kot »za lase privlečena«, češ da zgolj ustvarjajo »negativistično vzdušje«. Zanimiva je podrobnost: Vizjakovo ministrstvo je v bran predlagani spremembi, ki bi dovoljevala nevarne dejavnosti na vodovarstvenih območjih, v sporočilu za javnost navedlo Ljubljano: »Skoraj pol Ljubljane je na območju vodovarstvenih pasov Ljubljanskega polja in vse je odvisno od tehnologije procesov, ki jih tam opravljajo.« Na Mestni občini Ljubljana nam niso odgovorili, ali Vizjakov predlog podpirajo.

Predlog zakona o vodah sicer predlaga še več sprememb, omogočil bo gradnjo objektov v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih. Pred odločanjem v državnem zboru so okoljevarstveniki poslance posebej spomnili na etični kodeks, ki jih zavezuje k odgovornemu odnosu do okolja ter okolju prijaznemu delovanju. A etika očitno ne bo vodilo.