Čredni nagon

Cepiva britansko-švedskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca, ki so ga razvili na Univerzi v Oxfordu, se že nekaj mesecev drži slab sloves. Sprva je to cepivo veljalo za najobetavnejše, za tisto, ki bo na voljo prvo. Nato so napake pri odmerjanju cepiva v kliničnih raziskavah zamaknile njegovo odobritev, izkazalo se je tudi, da je nekoliko slabše učinkovito kot cepiva na temelju tehnologije mRNA, ki so ga prehitela v postopku odobritve. Nato so se zaradi pomanjkanja dokazov pojavili dvomi o zadovoljivi učinkovitosti cepiva pri starejših. In bolj ko so strokovnjaki za obvladovanje epidemije opozarjali, da so enako pomembna vsa cepiva, ki so na voljo in ki bodo cepljene obvarovala vsaj pred hujšim potekom bolezni, bolj se je med ljudmi širila želja, da bi se izognili cepivu AstraZeneca.

Nato je prišel nov udarec. Avstrija je zaradi dveh smrti zaradi krvnih strdkov, ki sta časovno sovpadali s cepljenjem, ustavila cepljenje z »vpleteno« serijo cepiva. In vsi so postali pozorni na podobne primere. Že nekaj dni zatem je Danska zaradi peščice podobnih primerov začasno ustavila cepljenje, sledile so Norveška, Islandija in Nizozemska.

Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija sta države pozivali, naj ne ustavljajo cepljenja, saj da dokazov o povezavi med cepivom in nastankom krvnih strdkov ni, koristi cepljenja pa v vsakem primeru močno pretehtajo nad morebitnimi tveganji. Slovenija je tako vztrajala pri cepljenju. Svetovalna skupina za cepljenje je prejšnji petek zatrdila, da koristi cepljenja še vedno prevladajo nad morebitnimi tveganji. »Trenutna opazovanja kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov, če pa jih, je to res izjemno redko.«

A ko je v ponedeljek cepljenje z AstraZeneco začasno ustavila Nemčija, ki so ji sledile še Španija, Francija in Italija, je bil pritisk na odločevalce enostavno prevelik. Tudi Slovenija je, na ogorčenje številnih strokovnjakov, začasno prekinila cepljenje.

Cepiva imajo med zdravili poseben status. Dobimo jih takrat, ko smo zdravi, zato je toleranca do morebitnih neželenih učinkov bistveno manjša in previdnost umestna. Hitra odobritev novih cepiv v naglici pandemije kljub varnostnim protokolom lahko pomeni, da bo v fazi preizkušanja kakšen redkejši stranski učinek spregledan.

Še vedno je svež spomin na cepivo proti pandemski gripi iz leta 2009, za katero so na Švedskem in Finskem naknadno ugotovili, da povečuje tveganje za razvoj narkolepsije med mladimi.

S tega vidika je skrajna previdnost razumljiva. Vendar pa se marsikatera država srečuje z vnovičnim porastom okužb, nevarno se širijo mutirane različice virusa in v tekmi s časom dobesedno šteje vsak dan. »Zaustavitev cepljenja ob zavedanju, kako veliko virusa kroži med prebivalstvom, bi bila neodgovorna,« je odločitev Belgije, da ne podleže črednemu nagonu in ne ustavi cepljenja, utemeljil tamkajšnji minister za zdravje Frank Vandenbroucke. Tudi Češka in Poljska cepljenja nista ustavili. Poljski koordinator za cepljenje Michał Dworczyk je dejal, da so druge države »podlegle paniki, ki so jo sprožila medijska poročila o domnevnih zapletih po cepljenju«.

Tudi v Veliki Britaniji, kjer so na cepivo AstraZeneca izjemno ponosni, se cepljenje nadaljuje. Cepivo je temelj uspešne cepilne kampanje, s katero prehitevajo večino svetovnih držav. S tem imajo na voljo tudi največji vzorec prebivalstva za spremljanje morebitnih neželenih učinkov. In vztrajajo, da niso zaznali nikakršnih opozorilnih signalov, o katerih poročajo iz držav EU. Med tamkajšnjimi politiki se pojavljajo stališča, da gre pri slabem ugledu tega cepiva med evropsko javnostjo za nagajanje držav EU zaradi brexita. Dodatno je k temu prepričanju pripomogel direktor italijanske Agencije za zdravila (AIFA) Nicola Magarini, ki je za časnik La Repubblica odločitev o ustavitvi cepljenja označil za »politično«.

A nemški zdravstveni minister Jens Spahn vztraja, da gre izključno za previdnostni ukrep in da je bila odločitev »tehnična«, sprejel pa jo je na podlagi priporočila strokovnjakov Inštituta Paula Ehrlicha, vrhovnih avtoritet na področju cepiv.

Vodja Posvetovalne skupine za cepljenje dr. Bojana Beović si želi, da bi previdnostni ukrep začasne ustavitve cepljenja razumeli »kot sporočilo prebivalcem Slovenije in drugih držav, da so cepiva pod nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev Evropske agencije za zdravila, res varno.«

Jasno pa je, da bo zaustavitev cepljenja na krajši rok prinesla več okužb in smrti, kot bi nadaljevanje cepljenja prineslo morebitnih ogrožajočih neželenih učinkov. »S cepivom AstraZeneca je bilo v EU in Veliki Britaniji cepljenih več kot 17 milijonov ljudi, kar je rešilo več kot pol milijona življenj,« je na Twitterju zapisal infektolog dr. Andrej Trampuž. »Tveganje venske tromboze po cepljenju s tem cepivom je primerljivo s tveganjem na večurnih poletih med celinami.«

Varovanje ugleda cepiv in zaupanja vanje je danes življenjskega pomena. Mnenja o tem, ali zaustavitev cepljenja ob majhni možnosti za najbolj redke stranske učinke pri tem pomaga, so različna. Ugled cepiva AstraZeneca bi verjetno trpel v vsakem primeru. Dvom je bil zasejan.

Politiki, ki so doslej vztrajali, da bodo s cepljenjem počakali, da pridejo na vrsto, pa imajo zdaj idealno priložnost, da zavihajo rokav in pred kamerami z zgledom pokažejo, da je cepivo vredno zaupanja. »To bi bilo imenitno,« se strinja tudi Bojana Beović.