Strah pred referendumom

Po novem bi se lahko vojaške investicije znova napajale neposredno iz proračunskih virov

Ustavno sodišče, ki je začasno zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, tistega zakona torej, ki želi za 780 milijonov evrov opremiti vojsko, pa so se mu nasproti postavili volivci z zahtevo po referendumu, je s svojo potezo precej razburilo vojaški in politični vrh. Zaradi začasnega zadržanja je bilo na sestanku obrambnih ministrov članic Nata Mateju Toninu precej »nerodno«, saj naj bi bilo takšno zavlačevanje vplivalo na »mednarodni ugled Slovenije«.

Ta vpliv je sicer težko izmeriti, gotovo pa so ministrstvu za obrambo začasno v vodo padli nekateri že vnaprej dogovorjeni posli. Recimo nakup vojaškega transportnega leta C-27J Spartan.

Da nazadnje le ne bi imeli referenduma, njegov izid je vedno nepredvidljiv, se je vlada domislila prebrisanega trika, kako zagotoviti denar za vojaške nakupe. V petek, 12. marca, je v parlament poslala popravek zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Zakon, ki naj bi bil sprejet po nujnem postopku, kot izjemo od omejitev prevzemanja finančnih obveznosti iz državnega proračuna določa pogodbe za naložbe v Slovensko vojsko. Razlog za to izjemo naj bi bili dolgi dobavni roki pri nakupu zahtevnejše vojaške opreme, ki so praviloma 18 ali več mesecev od datuma podpisa pogodbe o nabavi. Zakon sta pripravila ministrstvo za finance in minister Andrej Šircelj. Vlada želi po novem omogočiti nabavo vojaške opreme iz proračunskih virov, torej obiti svoj zakon, ki ga je zagovarjala pred meseci.

»To je nesprejemljivo,« je o tem dejal Luka Mesec, »v državnem zboru se ne sme delati na takšen način. Dokler obravnava nekega zakona še ni zaključena, ta je še vedno na ustavnem sodišču, ne sme biti obravnave zakona na isto temo.« Vladni zakon je torej zakon na zalogo, za vsak primer, če se bodo ustavni sodniki odločili narobe in če se bodo narobe odločili tudi volivci.

V resnici bi lahko vlada vse to naredila že lani, nobene resne potrebe ni bilo po velikem zakonu o vojaških investicijah, tudi patrie so se nekoč kupovale brez posebnega zakona. Razlog, zakaj se je vlada lani odločila za megalomanski zakon, je političen. Gre za sporočilo Natu in slovenski javnosti, da bosta Janša in Tonin rešila Slovensko vojsko. Zdaj, ko še vedno grozi referendum, so se pač odločili za klasično proračunsko pot. O zakonih, ki se sprejemajo za izvrševanje proračuna, referendumi niso dovoljeni.

Kako se bo nazadnje odločilo ustavno sodišče, je težko napovedati, odločati se bo moralo, ali so predlagane vojaške naložbe res »nujne za zagotovitev obrambe države«, kar je ustavni pogoj za prepoved referenduma, ali pa je volja skoraj 30 tisoč ljudi, ki zahtevajo referendum, dovolj močen signal, da bodo sodniki utemeljitve vlade o usodnem pomenu nakupa oklepnikov in streliva modro pretehtali.